(INTERVJU) Roman Burja: Iskanje rešitev ti vedno da rešitev, iskanje problemov ti vedno da problem

Najprej bi začela na koncu, in sicer z začetkom litij-ionske proizvodnje na Prevaljah. Kako vzpostavljate proizvodnjo, kakšna bo dinamika zaposlovanja, kako bo predvidoma podjetje v nekdanji Lekovi hali, ki jo je kupil TAB Mežica, raslo?

"Smo pravzaprav na začetku velike faze proizvodnje litij-ionskih baterij. Prva investicijska faza je zaključena, vzpostavili smo linijo za proizvodnjo e-modulov, kot jim rečemo. Proizvodnjo zaganjamo prav v teh dneh. Imamo nekaj zamude zaradi nezanesljivih dobavnih verig, ki sicer ne predstavljajo nič kritičnega za dobave našim kupcem."

Kak mesec je torej zamika od napovedanega začetka?

"Tako je. V vmesnem času smo imeli priprave in trening novih sodelavcev, da bomo lahko gladko startali proizvodnjo. V teku je investicija v novo avtomatsko linijo, pri kateri sodelujemo z dobaviteljem iz Avstrije. Linija je ena prvih, do zdaj take za proizvodnjo litij-ionskih baterij ni bilo, tako da smo skupaj razvili tehnologijo. Zmogljivost bo okoli 160 tisoč modulov na leto, oziroma če povem v žargonu elektroindustrije, okoli 800 megavatnih ur (MWh). Trenutno je na Prevaljah zaposlenih 25 ljudi, od tega dvanajst inženirjev. Zelo se osredotočamo na razvoj. Naslednji izdelek, ki ga pripravljamo, je tako imenovani hranilnik električne energije za industrijske aplikacije, ki bo na voljo od sredine letošnjega leta naprej in je velik segment, ki ga bomo pokrivali. Da bi šli na tem področju v avtomobilsko industrijo, ne vidimo priložnosti, ker si praktično vsi največji proizvajalci avtomobilov gradijo svoje kapacitete in jim ne moremo konkurirati. Prodaja je pravzaprav povsem na začetku, lani je bila njena vrednost približno dva milijona evrov, letos računamo, da bo bistveno zrasla. Načrti so visoko zastavljeni, videli pa bomo, kako uspešni bomo lahko. Investicija je v celoti vredna 15 milijonov evrov."

Kakšna bo nadaljnja dinamika zaposlovanja, kako bo prilagojena potrebam na trgu? Te dni je bil v ospredju Lek z veliko naložbo v Lendavi. Kako je sploh z dogovorom o prezaposlovanju Lekovih zaposlenih ob izteku njihove proizvodnje na Prevaljah v TAB?

"Dinamiko zaposlovanja bomo seveda prilagajali potrebam na trgu, tako do konca leta načrtujemo, da bo zaposlenih 40 delavcev. Ko bo proizvodnja v celotnem obsegu, načrtujemo, da bo zaposlenih sto delavcev. Z Lekom smo imeli sklenjen dogovor, ki pa s podaljševanjem Lekove proizvodnje na Prevaljah ne velja več. Mi smo zainteresirani, da ponudimo zaposlitev tudi tem kadrom, nismo več v zelo aktivnih dogovarjanjih, smo pa v stikih in skušamo uskladiti dinamiko. Tako je pravzaprav tudi ustrezalo obema stranema."

Vas kaj skrbi, da vam ne bo uspelo pridobiti kadrov ali v tem segmentu niti ne? Pridobiti (dobre) kadre je zdaj nasploh problem podjetij, s katerim se tudi v TAB soočate že nekaj časa.

"V litij-ionskem segmentu je interes bistveno večji kot za obstoječo proizvodnjo. Roko na srce, ta proizvodnja je drugačne narave, se pravi, bolj čista, če rečem poenostavljeno, tudi bolj tehnološko, ne pa toliko fizično zahtevna, tako da imamo kar dovolj prijav za Prevalje. Kar pa zadeva izzive pri svincu, je podobno kot v drugih podjetjih v industriji v Sloveniji. Se kar borimo, da pridobimo ustrezne kadre."

Kakšna bo torej umestitev litij-iona na eni strani v strukturo firme, kako se bodo razmerja med svinčevo in litij-ionsko proizvodnjo pri vas postopno spreminjala? Kakšno strategijo imate v tem pogledu?

"V naši industriji zelo radi rečemo: 'Lead is not dead' (Svinec ni mrtev) ... (smeh). Svinec bo ostal in bo med nami še kar nekaj časa. Naša strategija je, da obdržimo obstoječe trge in kupce, vidimo pa priložnosti tudi v Severni in Južni Ameriki, kjer še nismo tako prisotni in skušamo razširiti naše poslovanje tudi na te trge. Pri litij-ionu so bile rasti vsaj dvoštevilčne na letni ravni in to se napoveduje tudi za naprej. Po napovedih naj bi svinec ostal na tej ravni, se bodo pa stvari spreminjale po trgih oziroma produktih, ki bodo zanimivi za trg. Marsikdo verjetno ne ve, da ima tesla, ki je najbolj poznan električni avto, tudi svinčevo baterijo, ne zato, ker bi jo potreboval za zagon motorja, ampak kot 'back up' sistem za varnost. Torej svinec je priložnost, ki ostaja."

Kakšen je zdaj obseg vaše klasične svinčeve proizvodnje v Črni in Žerjavu po količinah in vrednostih prodaje?

"Lani smo proizvedli 1,3 milijona industrijskih baterij v Žerjavu, kar je za približno pet odstotkov manj kot prejšnje leto, vidimo pa še priložnosti na ameriškem trgu. Pri startnih svinčevih baterijah je opazen trend prehoda iz bolj enostavnih v zahtevnejše baterije (stop & go AGM-baterije), tehnologije imamo razvite in jih razvijamo, skladno z zahtevami kupcev prilagajamo izdelke in procese ter računamo, da bo delež teh izdelkov višji. Lani smo proizvedli 2,6 milijona startnih baterij, kar je manj kot leto prej, naš cilj pa je obdržati ta nivo. Nekaj je dinamike, fluktuacije. Leto 2022 je bilo specifično, v prvi polovici leta je bilo malo naročil, v drugi pa veliko, zato smo morali prilagajati tudi naše poslovanje. Vseeno lahko lansko leto kot celoto ocenimo kot uspešno. Podatki so sicer še nerevidirani, a prihodki iz prodaje so bili ocenjeni na 293 milijonov evrov, leto prej 260 milijonov, dobiček pa ocenjujemo na 19,7 milijona, kar je več, kot je bilo načrtovano. Poslovanje v Sloveniji je bilo v redu, medtem ko smo v družbah po svetu, torej v skupini TAB, zaznali trende in nove izzive, recimo v Makedoniji in na trgih vzhodne Evrope, kjer je pritisk na cene velik, in s tem nižji dobiček."

Kakšna je torej pozicija TAB na globalnem trgu in kakšne so razmere, kje je največ težav, omenjate pritisk na cene?

"Eden od izzivov je cena surovin in energentov, pravzaprav so vsi dobavitelji surovin dvignili cene zaradi povišane cene energentov. V našem podjetju MPI smo bili primorani zmanjšati obseg poslovanja, ker so bile cene energentov, zemeljskega plina in elektrike, previsoke, in smo morali več kupovati zunaj, sicer bi tam poslovali z večjim negativnim rezultatom, kot smo. Cene elektrike so bile konec lanskega leta nepredstavljivo visoke in pod takimi pogoji si ne predstavljam, da bi proizvodnja lahko dolgoročno tekla. Trenutno so cene elektrike zmerne, vlada pa negotovost, kaj bo v drugi polovici leta, tega se bojimo. Drugi izziv je dostopnost do talentov in kadrov ter njihovo zadržanje. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je nizka, kar je do neke mere v redu za ljudi, manj pa morda za gospodarstvo. Zato se toliko bolj trudimo biti konkurenčni, dober delodajalec."

Precej ste že morali spremeniti strukturo kadrov, ker delavcev ni dovolj, dobra tretjina zaposlenih je tujcev.

"Tako je, večinoma so iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine. V prihodnje je to edini bazen, kjer realno lahko pričakujemo dovolj visoko število novih sodelavcev. V Sloveniji je težko, veliko jih, razumljivo, vidi priložnost v Avstriji, temu se moramo prilagoditi. Smo pa videli primere, ko so bili nekateri z odhodom v Avstrijo zelo zadovoljni, pa tudi primere nezadovoljnih, ki so prišli nazaj in smo jih sprejeli z odprtimi rokami. Vidimo vse zgodbe. Tudi sam sem delal v Avstriji, vem, katere so dobre stvari, katere pa manj dobre kot pri nas. Mislim, da nove generacije, ki prihajajo, drugače gledajo na delo kot mi ali naši starši. Mi smo videli delo kot vrednoto, nove generacije pa morda bolj kot nekaj, kar jim omogoča dobro življenje, pri čemer morajo imeti tudi občutek zadovoljstva, izpopolnjenosti, smisla in poslanstva, zato so tudi precej bolj fleksibilni pri iskanju in menjavi služb. Ne le TAB, celotna industrija se mora prilagoditi generacijam, ki prihajajo. Pričakovati, da se bodo generacije prilagodile, ni mogoče. Pri tujih delavcih so določene razlike, a so vedno manjše, pomagamo jim najti nastanitve, da se vključijo, veliko jih najde stik že z obstoječo ekipo. V medijih se zdaj veliko govori in promovira, kako bi lahko našli delavce iz Nepala ali Filipinov. Mi smo vseeno malo bolj previdni in konservativni, ne vem, ali smo mi in lokalno okolje pripravljeni na to, tako da moramo prej izkoristiti še druge možnosti. Demografski trendi v vsakem primeru kažejo, da bomo morali delovno silo uvažati."

Na kak način pa je mogoče biti dober delodajalec, kaj to pomeni poleg klasičnih oblik denarne motivacije kot prvenstvene, torej ob plačah, stimulacijah, ki običajno največ štejejo?

"Če se dotaknem nematerialnih plati, so to tudi prostočasne dejavnosti, ki jih omogočamo zaposlenim, od bazena, fitnesa, torej aktivnosti v sklopu promocije zdravega načina življenja in širšega življenja v skupnosti. Lani smo skupno namenili okoli 150 tisoč evrov donacij več društvom zgornje Mežiške doline, s čimer skušamo pokazati naš posluh za sodelovanje. Plača v TAB je višja, kot je povprečna bruto plača v Sloveniji, konec lanskega leta je znašala 2145 evrov. Izplačujemo regres, ki je v maksimalni višini neobdavčenega, lani smo izplačali 1200 evrov božičnice, uvajamo tudi fleksibilne oblike dela, delo na daljavo, od doma, na delovnih mestih, kjer je to mogoče."

Vlada je ravno prejšnji teden sprejela pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj za tujce, to je tudi premier Robert Golob ob podelitvi priznanj GZS izpostavil kot velik dosežek, čeprav mora biti bržkone standard, ki ga ne bi kazalo izpostavljati kot prav poseben dosežek.

"Imam tudi jaz določeno mnenje, ja. Če se prepozna, da so določeni procesi prepočasni, je dobro, da se jih pohitri in popravi, to pozdravljam. Bomo pa videli, kako bo to zaživelo v praksi, pustimo času čas. Zdaj traja po dva, tudi tri mesece, tako da si včasih poiščemo pomoč strokovnjakov agencij, da zmoremo zaposliti tujega delavca v primernem času."

Na katerih področjih oziroma s kakšnimi konkretnimi ukrepi bi še pričakovali ukrepe države, vlade v podporo gospodarstvu, poleg teh pri energetski krizi?

"Vlada mora vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo, da bomo podjetja poslovala na istem nivoju in bomo lahko konkurenčna. Če primerjam naše največje konkurente v Italiji, Španiji, Nemčiji, so bile vlade bodisi za podjetja bodisi za regije zelo jasne z ukrepi pri ceni elektrike, ko so bile cene zelo visoke. Mi smo bili s predlogom vlade avtomatsko postavljeni v deprivilegiran položaj. Vsi so imeli od tri do deset odstotkov prednosti pred nami, kar je lahko v naši branži že odločilno. Dvigov cene elektrike nismo mogli v celoti prenesti na kupce. Pri obdavčitvah so predlogi in ukrepi pod Janševo vlado šli v smer, da bi ljudje dobili več, in mislim, da bi z davčno politiko bilo treba ustvariti okolje, da bodo kadri ostajali pri nas tudi zaradi višjih plač. Dober inženir, ki ga hočemo dobro plačati, hitro 'pade' v najbolj obdavčen plačni razred in je to za delodajalca velik strošek. Inženir seveda prinese veliko, a primerjalno, če gre v Avstrijo ali Nemčijo, je delodajalec za isto izplačilo manj obdavčen. Tu smo mi definitivno za Evropo in vlada mora ukrepati. Spremembe zdaj potekajo prepočasi. Inovacije in znanje nas bodo seveda gnali naprej, samo pridne roke niso dovolj. Verjamem, da v tej dolini niso ostale samo mišice od rudnika, ampak je tu tudi dovolj pameti."

Koristite ukrepe na osnovi zakona za omilitev posledic energetske krize? Sicer skrajšan delovnik ali čakanje na delo trenutno pri vas ne prideta v poštev.

"Smo se prijavili, bomo pa videli, kako se bo gibala cena elektrike. To je definitivno nekaj, kar pomaga in je dobrodošlo. Kar se tiče čakanja na delo, trenutno ni potrebe, ker naročila so in delo je."

O kaki večji naložbi, kjer bi bila potencialno možna večja državna spodbuda, ne razmišljate?

"Trenutno kratkoročno ne vidimo potreb za večje investicije. Naš fokus in strategija je, da litij-ionsko proizvodnjo poženemo na začrtani nivo, potem pa bomo videli, kje so še priložnosti. Bolj se oziramo izven Slovenije, kjer vidimo možnosti za širitev bodisi proizvodnje bodisi na trgih. Naša tovarna v Makedoniji recimo še ima možnosti za širitev. Investiramo pa pri nas precej v modernizacijo proizvodnje, okoljske tehnologije, varovanje okolja. To so naše glavne investicije."

TAB Mežica v bistvu ni nikoli računal ali se naslanjal na državne pomoči pri velikih naložbah.

"Ne, mislim, da ni bilo potrebe."

Naročila torej so, ste omenili, je stanje na trgu za vas kljub vsemu optimistično?

"Je optimistično, čeprav se cene energentov odražajo v komunikaciji s kupci in naročilih. Trenutno ne vidim večjih težav. Pri startnih baterijah je pozimi sezona, to je cikel, ki smo ga navajeni. TAB ostaja v Evropi prepoznavo podjetje, kar je vsaj zame po pol leta vodenja pozitivno presenečenje. V Sloveniji pa je bil relativno pod radarjem in ga malokdo pozna, ne vem pa, ali je to dobro ali ne ...

... kakor kdaj.

"Ja, včasih ja, včasih ne. Znotraj Evrope smo gotovo prepoznani kot dober in zanesljiv partner z visoko kakovostjo in zanesljivo oskrbo, ne kot najcenejši dobavitelj, česar niti ne želimo, zagotovo pa za ceno stojimo s kakovostjo kot tudi z našo oskrbo in servisom. Na področju industrijskih baterij imamo okoli 20-odstotni tržni delež v Evropi, osemodstotnega pa pri startnih. Med proizvajalci za prvo vgradnjo lahko z našim znanjem in kakovostjo konkuriramo tudi najbolj zahtevnim, kar smo dokazali s poslom s Volkswagnom, kjer se dogovarjamo za še novo baterijo. Tu so zahteve res zelo visoke, in če izpolnimo najstrožje standarde, sem prepričan, da nam lahko uspe še marsikaj. Znotraj litij-ionskega trga smo na začetku. Poskušamo si izboriti prepoznavnost, na določenih trgih, kot so Španija, Nemčija in Nizozemska, smo si jo že, na drugih pa si še utiramo pot. Ampak priložnosti je veliko in TAB jih mora izkoristiti. Ideje za proizvodnjo lastnih celic medtem tudi nismo pokopali, je še živa, imamo jo nekje parkirano, bomo pa videli, kaj se bo dogajalo na trgu."

Poslovno sodelovanje s Kitajci je povsem propadlo oziroma v kakšni obliki pri tem poslu sodelujete s kitajskimi partnerji?

"Joint-venture s podjetjem Heidi je ustavljen, ali se bo v prihodnje pokazala kakšna druga priložnost, bomo videli. Tudi v Evropi največji gradijo ogromne tovarne. To je tudi ključno za Evropo, da postane manj odvisna od Kitajske, saj je praktično cel evropski zeleni prehod v veliki večini odvisen od kapacitet Kitajske. Iz Kitajske dobavljamo celice, imamo tri partnerje. Smo dovolj veliki, da imamo zagotovljene redne dobave, za manjše je lahko problem, da za to nisi dovolj zanimiv."

Poudarili ste že pomen inovacijskega razvoja, novih tehnologij, vzpostavili ste DigiTAB, torej digitalizacijo in povezovanje na tem področju, kako vam kaže na tem področju?

"Mogoče si marsikdo ne predstavlja ali misli, da je pri svincu že vse narejeno, a ni tako. To se je pokazalo tudi z razvojem najbolj kompleksnih AGM-baterij, ki se bodo v prihodnje najbolj uporabljale za startne baterije. Naš litij-ionski program zahteva precej močen razvoj. Dvanajst inženirjev verjetno še ni dovolj, iskali jih bomo še več, da bomo lahko zadostili potrebam trga za industrijske aplikacije, kjer vidimo priložnosti. Pri inovacijah je moja filozofija, da so možne in potrebne na vseh nivojih poslovanja. Ne gre samo za razvojni oddelek, ampak smo lahko inovativni in pametni na finančnem področju, pri oskrbovalni verigi ali v skladišču. Vsak je lahko inovator. Tisoč glav, tisoč možganov ima velik potencial. Digitalizacija je velika priložnost za vse - s programom DigiTAB stremimo k temu, da baterija ni več le produkt, temveč je energija, servis. Z začetkom leta smo uvedli nov informacijski sistem SAP, ki je prepoznan kot eden najboljših v avtomobilski industriji. Prehod ni bil najlažji, zahteva spremembe poslovanja in organizacije znotraj podjetja, prinaša pa precej sinergij. Na litij-ionskem področju smo proizvedli modul, ki je rezultat našega slovenskega znanja - od tega, kako se sestavi, kako je učinkovit in kako varno deluje. BMS (battery management system) je plod sodelovanja slovenskih podjetij, tako da Slovenija nedvomno ima potencial in znanja."

Pri projektu DigiTAB je pomembno zlasti sodelovanje domačih, koroških podjetij, ki ga prej v takšni obliki še niste poznali.

"Svet se tako hitro vrti in obrača, da neko podjetje nima dovolj resursov in znanj, da bi lahko hitro reagiralo na potrebe trga. Zato so ta povezovanja nujna. Zelo me veseli, da smo lahko našli oblike sodelovanja s podjetji večinoma znotraj Koroške, dobro je, da so blizu, lahko se hitro dobimo in dogovarjamo, nismo konkurenti in delamo za isti cilj."

Kaj pa okoljske naložbe, veliko je v tej dolini svinca izpostavljenega prav o okolju in vplivih na okolje, glede na dediščino je to seveda občutljivo in pomembno vprašanje, tudi v povezavi s širitvami proizvodnje, kjer je trk med naselji in proizvodnjo ter s tem trk interesov na omejenem, ozkem prostoru.

"Širitve in naše želje in načrte odprto komuniciramo tudi z občino Črna, kjer bi radi zgradili skladišča, da bi bili manj odvisni od zunanjih ponudnikov skladiščnih zmogljivosti. Da bi bistveno širili proizvodnjo svinca, nimamo v načrtu. Želeli bi sicer razširiti tudi odlagališče odpadkov. Potrebe in načrte smo predstavili, čakamo naslednje korake. Kamnolom bi sicer lahko širili, a želimo vključiti lokalno okolje in prebivalce, predstaviti načrte in vplive ter sodelovati, ni pa naša želja, da bi šli s kamnolomom na mejo do stanovanjskih hiš. Računam, da bomo našli skupni jezik. Okoljsko smo seveda stalno pod nadzorom inšpekcij, napovedanih in nenapovedanih. Vse meritve so znotraj predpisanih meja, skladno z okoljskim dovoljenjem. Načrtujemo tudi nadgradnjo čistilne naprave v Žerjavu. Skrb za okolje je v TAB visoko postavljena, zavedamo se tudi, da tu živijo naši otroci, naši prijatelji. Dolžnosti tu imamo, da vsi živimo varno, brez skrbi."

Te dni smo lahko brali, kako so se slovenski izvršni direktorji, ki so tudi sodelovali v mednarodni raziskavi PricewaterhouseCoopers, prvič v zgodovini opredeljevali zelo pesimistično o prihodnosti. Vi torej glede na vse povedano tega pesimizma ne delite?

"Odvisno, kaj je realizem (smeh). Sem človek, ki na življenje raje gledam s pozitivne kot z negativne plati. Iskanje rešitev ti vedno da rešitev, iskanje problemov pa ti vedno da problem. Kam se bo Evropa pozicionirala, kako močni bomo lahko v razmerjih do Kitajske in Amerike, je velika neznanka. Upam, da bo Evropski parlament kmalu spoznal, da je treba sprejeti tudi kakšne odločitve, ki niso vsem všečne, ampak so v korist prebivalcev. Ali smo to zmožni ali ne, bomo videli. Bo pa prilagoditve zagotovo treba uvajati hitreje kot doslej, tako pri fleksibilnosti zaposlovanja, trga dela, prodaji. Pravzaprav vidim precej stvari, ki jih je treba spremeniti, a jih morda ta hip niti še ne znamo pokazati s prstom in po vrstnem redu. Bo treba, kot se reče, kdaj sestaviti letalo tudi med letom in se zelo hitro prilagajati."

Po prehodu TAB na enotirno upravljanje ste postali eden od direktorjev. Kaj delate drugače ali podobno kot dolgoletni direktor in solastnik Bogomir Auprih in kako (so)delujeta v poziciji, ko je v vlogi lastnika nadzornika. Auprih je pustil pečat in zaznamoval TAB, gotovo je bilo vsaj do neke mere težko vstopiti v njegove čevlje?

"Ja, definitivno. TAB je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in to ni naključje, temveč rezultat sistemskega dela in profesionalnega odnosa do zaposlenih, kupcev, posla, okolja. Vstopiti v te čevlje ni bilo lahko, a funkcijo sprejemam z vso odgovornostjo in resnostjo ter vem, da je Auprih dal družbi TAB pečat, ki ostaja. Ne vidim potrebe po velikih spremembah, bolj na manjših nadgradnjah ob izkušnjah, ki jih imam in jih lahko iz večjega mednarodnega podjetja pripeljem v podjetje, ki bi se lahko še bolj pozicioniralo kot globalno. Z gospodom Auprihom dobro sodelujeva, vedno je odprt, pripravljen dati nasvet, je tudi zelo neposreden, pove 'to je dobro', 'to ne' in 'to pozabi', kar je v našem poslu zelo dobro, saj tako veš, kje ne izgubljati časa. Komunikacija teče na dnevni ravni. Seveda se ni povsem umaknil, nihče niti ni pričakoval, da se bo. Kultura v TAB pa je taka, da se pri večjih odločitvah vodstveni tim usede skupaj in odločitve sprejmemo skupaj, kar še vedno teče tudi naprej."

Kako pa gledate na podjetje z vidika lastništva, kak je vas odnos do lastništva na sploh, tudi glede na prehod, prihod iz Leka oziroma Novartisa, gotovo so razlike?

"Mislim, da je lastnik tisti, ki ima pravico in dolžnost upravljati svoje premoženje, nastavi si menedžment, ki si zastavi cilje in strategije in jih uresničuje. So razlike med koncentriranim lastništvom v TAB in Novartisom, kjer je dosti razpršeno lastništvo. V sedanjem primeru je celo lažje, ker so ključni ljudje vedno na dosegu roke in klica. V tem vidim pozitivno stvar. Lastniki, s katerimi se v redu razumemo, vidijo smisel in priložnosti, da podjetje deluje tu, da smo prisotni v lokalnem okolju, da plačujemo davke Sloveniji - lani smo jih plačali enajst milijonov evrov -, kar je tudi nekaj, kar ostaja v Sloveniji. Kar zadeva korporativno upravljanje, moramo seveda vse izvajati po zakonu, kar sploh ni vprašanje. A koliko smo fleksibilni in agilni znotraj tega, pa je na nas."

Kakšen pa je vaš poseben princip pri delu, kaj je za vas ključno pri vodenju?

"Mogoče sem vodja, ki ni najbolj glasen na sestankih, ki prizna, da ne ve vsega, a sem tudi zelo radoveden, veliko sprašujem in veliko poslušam. Seveda to ne pomeni, da ne sprejemam odločitev. Ko se enkrat sprejme odločitev, vztrajam pri njej in da potem ni preveč ovinkarjenja. Vedno je treba slediti ciljem, ki si jih postavimo, narediti vse, da jih dosežemo, seveda ne brezglavo, ampak ob razumevanju, kje so ovire in priložnosti. Velik poudarek dajem razvoju sodelavcev, da ti vidijo svoje izzive ne le za profesionalno, ampak tudi osebnostno rast. Okolje, v katerem delujejo, daje priložnosti za učenje. Če lahko določene veščine osvojimo v službi in jih uporabimo zasebno ali pa obratno, je to dobro. Navdušuje me tudi, ko vidim, kaj so sodelavci zmožni narediti, ali ko vidim, kaj lahko naredimo skupaj, sploh kaj takega, kar se je morda zdelo nemogoče. Sem hvaležen za priložnost, da sem se lahko pridružil TAB. Ne nazadnje sem se prej tudi moral voziti precej daleč, zdaj pa sem blizu doma."