Franja Žišt
So zimske počitnice v dveh tednih še smiselne, se je marsikdo vprašal te dni. Čeprav šolsko ministrstvo o prenovi šolskega koledarja ne razmišlja, pa starši in šolniki menijo, da bi veljalo spet razmisliti o možnosti enotedenskega oddiha. Desetletje in pol je skoraj že od tedaj, ko je minister Igor Lukšič na njihov predlog počitnice že združil. Naročil je celo posebno raziskavo, kako slovenske družine preživljajo zimske počitnice in ali smučajo. Glavni argument predlagateljev spremembe je bil, da bi z enotnim terminom počitnic vsi imeli enak razmik med počitnicami, prav tako pa je bilo nekaj tisoč dijakov, ki so obiskovali šole zunaj regije, v kateri prebivajo, in so torej imeli družinski člani ene družine počitnice v različnih terminih. Take družine ne morejo načrtovati skupnih počitnic, v prid združevanju so govorile tudi vedno manjše generacije otrok. Ob tem je tista raziskava pokazala še, da med zimskimi počitnicami smuča le petina vprašanih, lep delež od teh se jih na smučanje odpravi v tujino. Kar 80 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da združeni termin ne bo vplival na njihovo načrtovanje smučarskih počitnic. Lukšič je bil neomajen – počitnice bodo spet združili, če se bodo izkazali očitki žičničarjev, tako imenovanega smučarskega lobija, da bodo izgubili lep del dohodka. A študije nismo dočakali, prišla je nova vlada, drugega političnega predznaka, in žičničarjem ni bilo treba ničesar dokazovati. Dva počitniška tedna sta spet obveljala.
Kakih svežih analiz o smučarskih navadah Slovencev in preživljanju zimskih počitnic zdaj ni. Argumente, ki jih nizajo v smučarskih središčih – od tega, da je v dveh tednih obisk smučišč večji, smučarji pa so deležni bolj kakovostne smuke – je mogoče razumeti. Sploh letos, ko je bilo, po občutku sodeč, med zimskimi počitnicami na smučiščih nenavadno veliko nesreč, tudi hudih. Argumenti o večmilijonskih izgubah, če bi bile počitnice le v enem tednu, so že nekoliko bolj dvomljivi. Sila nenavadno bi bilo, če bi bil uspeh celotne sezone odvisen izključno od počitniških tednov, gospodarstvo pa bi reševalo svoje težave le s šolstvom.
Poskusi vtikanja gospodarstva v šole in instrumentalizacija šolstva za interese le enega dela gospodarstva niso redkost, marsikdo je že skušal rešiti svojo dejavnost z obiskom kakega šolskega ministra, od založnikov do raznih turističnih ponudnikov. Celo ideje o treh terminih po dva tedna smučarskih počitnic in razmisleki, kako bi premikali ne le zimske, ampak prav vse počitnice glede na interes turizma, so se večkrat pojavili. Ne nazadnje so se zimske počitnice pred dvema letoma začele 30. januarja oziroma 6. februarja za drugo skupino. Ker je tako želelo gospodarstvo. V običajnem času zimskih počitnic so imeli namreč na Gorenjskem zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju turistične kapacitete že zapolnjene. Ne le pri nas, tudi drugod jim idej ne zmanjka, na Hrvaškem so pred leti potekale razprave, ali bi bilo zaradi ugodnih vremenskih razmer pouk bolje začeti šele 15. septembra. Vsaj takim poskusom so pri nas vrata za zdaj zaprta.
Razmislek o poteku počitnic bi vsekakor bil smiseln. A je na šolskem seznamu prej še toliko drugih, veliko bolj perečih težav.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
