(KOMENTAR) Resnost situacije

V Nemčiji prevladuje občutek, da gospodarstvo mnogo bolje upravljajo demokristjani oziroma konservativna unija CDU in CSU kakor pa socialdemokrati SPD. Prav zavoljo notranjega spora v semaforski vladi kanclerja Olafa Scholza glede nadaljnjih gospodarskih korakov, ki naj bi Nemčijo potegnili iz že dveletne recesije, je tristrankarska vlada padla. In je na predčasnih volitvah zmagal Friedrich Merz, vodja dosedanje opozicije CDU/CSU. Pa vendar glavna tema predvolilnega boja ni bilo gospodarstvo, temveč migracije. To agendo je vsilila protievropska in protimigrantska skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Na roko so ji šli tudi številni teroristični napadi islamističnih skrajnežev po nemških trgih in ulicah.

Nemško gospodarstvo je seveda motor celotnega evropskega gospodarstva, zato utegne biti imenovanje Merza za kanclerja ugodna novica tudi za slovensko gospodarstvo, ki sicer ni več tako zelo odvisno od poslov v Nemčiji. Merzevega uspeha pa se veselijo tudi v Bruslju. Scholz je kot kancler imel veliko preveč notranjih težav, od pandemije, digitalnega zaostajanja, ko, denimo, nemški vlaki niso več pojem točnosti, in zelenega prehoda, ki ni deloval zavoljo ruskega napada na Ukrajino in konca uvoza poceni ruskih energentov. Za nameček se ZDA pod Donaldom Trumpom, kar zadeva obrambno varnost, umikajo iz Evrope, kitajski trg pa za nemško gospodarstvo ni več donosen izvozni nadomestek.

Merz kot bodoči kancler, ki si je zadal, da nemško gospodarstvo spet dvigne, hoče postati tudi pomembnejši akter znotraj Evropske unije, ki jo je Scholz zanemarjal. Merz že daje znamenja, da bo okrepil tako imenovani Weimarski trikotnik, torej zvezo Berlina, Pariza in Varšave, kar je pomembno sporočilo tudi Ukrajini, ki se vse bolj počuti izdana od Trumpovih ZDA. Kot pravijo analitiki, Merz menda razume resnost situacije. 

Toda aplavz že zdaj bi bil preuranjen. Veliko koalicijo bo namreč Merz težko spravil skupaj. Kajti v SPD postajajo vse glasnejši tisti, ki menijo, da stranka po zgodovinskem porazu ne bi smela znova v vlado. Še huje, med CDU/CSU so pomembne razlike prav glede najpomembnejše teme predvolilnega boja: migracij. Merz je še pred volitvami v bundestagu uspel s predlogom o zaostritvi nemške priseljenske politike. A mu ga je uspelo izglasovati s pomočjo AfD. Druge demokratične stranke so mu očitale, da je s tem začel rušiti tako imenovani požarni zid do skrajnih desničarjev. Merz se zaklinja, da na glasove AfD ni računal, kaj šele, da bi tej stranki zanje kaj obljubil. Morda požarni zid res še ne bo padel, toda AfD, ki je s podvojitvijo glasov relativna  zmagovalka volitev, vidi dlje. Kot je dejala njena vodja Alice Weidel, bo Merzevo dobrikanje na levo pripeljalo do tega, da bo AfD na naslednjih volitvah absolutna zmagovalka. 

Da Merzu ni treba povsem zaupati, kaže tudi to, da je po volilni zmagi med prvimi zadevami sporočil to, da bo na obisk povabil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Človeka, ki ga mednarodno kazensko sodišče ICC preganja zavoljo vojnih zločinov, morda celo genocida v Gazi. Nemčija je članica ICC, toda Merz v stilu dosedanje nemške politike, ki zavoljo holokavsta Izrael jemlje kot svoj raison d'etat, tudi če so kolateralna škoda desettisoči pobitih Palestincev, se očitno dela neumnega. Kot da ne razume resnosti situacije.