Tab Mežica pričakuje ukrepe politike v prid gospodarstvu. Po oceni Aupriha čakajo in raje na Bledu šnicle jejo

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
30.08.2022 05:31
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Proizvodnja Taba Mežica v Žerjavu  
Andrej Petelinšek

Poslovanje Tovarne akumulatorskih baterij - Tab Mežica je bilo tudi v preteklem letu uspešno, in sicer primerljivo s poslovanjem v letu 2018, še zlasti zadovoljni so z rezultati Skupine Tab, je izpostavil direktor in solastnik Bogomir Auprih po redni letni skupščini. Ustaljeno so v Mežici delničarjem odmerili tudi vnovične dividende, ki sicer tokrat ne bodo v rekordnih zneskih, so pa na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 65 odstotkov kapitala, soglasno potrdili predlog, da bodo delničarji prejeli po 40 evrov bruto na delnico. Čisti dobiček Taba v letu 2021 znaša 16,5 milijona evrov, bilančni dobiček pa je 26,8 milijona evrov; iz tega bodo razporejali tudi dividende delničarjem. Skupina Tab je lani ustvarila za 368 milijonov evrov prodajne realizacije in 29,9 milijona evrov dobička.

Poslej enotirno upravljanje

Med delničarje - največji ostaja Energija RM med pravnimi osebami, med fizičnimi pa Auprih - bodo skupno razdelili okoli 10,3 milijona evrov, izplačila bodo v oktobru. Lanske dividende v Tabu so bile sicer višje, in sicer 60 evrov bruto na delnico, kar je bilo drugo najvišje izplačilo v zadnjih letih v Tabu. Najvišje doslej je znašalo 90 evrov bruto na delnico. Na skupščini so, kot so začrtali že lani s sklepom o prehodu na enotirni sistem upravljanja, imenovali člane upravnega odbora, med predstavniki delničarjev so to Bogomir Auprih, Sašo Pačnik in Marko Žnidaršič. Zadnji avgustovski dan bo tako prenehal mandat vsem sedanjim članom nadzornega sveta, četrti član novega upravnega odbora pa je predstavnik delavcev, ki ga je izvolil svet delavcev družbe - po naših informacijah je to Matjaž Obretan. Ekipo izvršnih in neizvršnih direktorjev bodo še(le) objavili, o imenih Auprih še ni želel govoriti, je pa poudaril, da novi sistem omogoča hitrejše sprejemanje odločitev.

Osrednje vprašanje prihodnosti uspešnega izvoznika je zlasti razmerje med proizvodnjo oziroma prodajo svinčenih baterij in litij-ionskih celic, zlasti po tem, ko je projekt proizvodnje litij-ionskih celic v sodelovanju s kitajskim partnerjem zastal. To sicer ni ustavilo načrtov Taba na področju razvoja litij-ionski celic, le da se ta odvija drugače od prvotno zamišljenega - za zdaj uvažajo celice iz Azije in jih nato ročno sestavljajo v Žerjavu (v manjšem obsegu 15 delavcev), od koder jih prodajajo predvsem na zahodni evropski trg (Nemčija, Španija, Italija). Načrtujejo pa, da se do konca leta preselijo v novo halo na lokacijo Leka na Prevaljah. Po Auprihovih ocenah bo na Prevaljah, potem ko bodo tam vzpostavili novo avtomatizirano montažno linijo, v prvi fazi delalo okoli 40 zaposlenih, nato pa bi njihovo število povečevali na sto, odvisno od pridobljenih poslov, s tem se bo delež litij-ionskega dela postopno povečeval. Glede na to, da bo Lek na Prevaljah svojo proizvodnjo antibiotikov še podaljšal, tudi prvotni obseg dogovora iz zaposlovanja Lekovih delavcev trenutno Tabu ne povzroča težav pri izpolnjevanju dogovora.

Evropska in slovenska politika prepočasni

Je pa Auprih precej kritičen do prepočasnih ukrepov politike v razmerju do gospodarstva, ki ostaja v negotovosti in ne more čakati na ukrepe, zlasti povezane s pričakovanji podražitev energentov, ampak se mora vmes prilagajati in iskati rešitve, če želi ostati uspešno in preživeti. Kot je povedal, jim manjšo težavo kot elektrika pri obvladovanju stroškov pomeni plin. Plinske naprave, kjer so jih imeli, so že spremenili v sisteme za utekočinjeni naftni plin, glavni problem pa ostajajo višje cene elektrike. Če so doslej letno za elektriko plačali okoli pet milijonov evrov, bi se znesek pri sedanjih cenah in projekcijah povišal za 60 milijonov evrov - takega dviga brez ukrepov nobeno podjetje ne bi preživelo, je pripomnil. "Predolgo čakajo - raje na Bledu šnicle jejo", je bil glede reakcij politike slikovit direktor Taba, hkrati pa ocenil, da - glede na to, da je predsednik vlade Robert Golob strokovnjak prav s tega področja - verjame, da bi vendarle lahko računali tudi na skorajšnje ustrezne rešitve. Kritiko je uperil še v evropsko politiko, tudi z vidika izpostavljanja zelenega prehoda, pri katerem ocenjuje, da politiki napačno presojajo, kako dolgo bo trajal.

Auprih zato od vlade pričakuje hitrejše odločanje, ne le politike gašenja požara, saj ima gospodarstvo zaradi negotovosti že velike težave in mora odreagirati bistveno prej od političnih obljub. Sami medtem že razmišljajo tudi o možnosti delnih selitev proizvodnje zunaj EU, omenja več variant, od Kanade do Makedonije, kjer jim še vedno ponujajo tudi subvencije. Sicer pa je po Auprihovih besedah edina rešitev, da se določi kapica, in to za celotno EU enaka. "In tako, da bomo konkurenčni v primerjavi s Turki, Azijci, Američani," je dodal.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?