Dušan Plut v intervjuju za sebe razlaga, da je bivši politik. Med drugim pravi tudi, da bi naj v prihodnosti proizvajali več energije iz elektrarn na obnovljive vire energije, predvsem iz sončnih elektrarn. Vsi, ki delajo izračune, kako bi bilo dovolj električne energije iz elektrarn na obnovljive vire energije, imajo v svojih izračunih tudi znaten del energije iz novih hidroelektrarn, vetrnih elektrarn in elektrarn na lesno biomaso. Dušan Plut kot ustanovni predsednik Zelenih Slovenije res ne more zagovarjati gradnje novih hidroelektrarn, gradnje stotine vetrnih elektrarn po državi, masovnega sekanja gozdov za elektrarne na lesno biomaso in govori samo o sončnih elektrarnah. Tako mimogrede navaja še, da bi naj, kot po njegovem ne najboljša možnost, zgradili še eno ali dve plinski elektrarni za proizvodnjo električne energije, ko bi bila Slovenija, predvsem v zimskem času, v krizi.

Tu ne gre za elektrarne na obnovljive vire energije, ampak za to, da bi namesto nuklearke gradili plinske elektrarne, ki bi po tehničnih parametrih tudi omogočale zanesljivo obratovanje. Problem je pri plinu samo v tem, da je dobava plina odvisna tudi od različnih političnih vzrokov, na samo od cene. Dobaviteljev plina je malo in z lahkoto pogojujejo dobavo plina še z različnimi pogoji. Karkoli bomo gradili, gre samo za posel. Tudi gradnja plinskih elektrarn bi stala milijarde evrov. Pri tem poslu ni nobene garancije, da bo posel potekal kaj drugače kot pri gradnji nuklearke. Edina razlika je, da so za gradnjo plinskih elektrarn zainteresirani neki drugi kot za gradnjo nuklearke. In Dušan Plut je najbrž eden izmed njih.

Dušan Plut je kot bivši politik res mojster svojega posla. Slovenija bi res ostala bolj zelena, če ne bi gradili novih hidroelektrarn, ne bi po dolgem in počez gradili vetrnih elektrarn, masovno sekali gozdov, vendar vse to nam razlaga iz popolnoma drugega razloga. Novodobni politiki bi se enotni šli največji projekt v zgodovini države, a imajo težave z organizacijo enega referenduma.

Bojan Suhodolčan, Maribor