A pozor - nihče ne pravi, da je znanost zveličavna in edina pravilna, da se o njej ne dvomi, tudi ne, da znanosti ne sme in ne zmore presojati družba. Predvsem je tudi znanost sama sposobna samorefleksije. Lep primer je recimo nobelovec, ki je pomagal ustvarjati mehanizme za strojno učenje, a danes svari pred potencialno nevarnostjo umetne inteligence. Ali pa nobelovec sir Gregory Winter, s katerim smo na teh straneh nedavno objavili intervju. Winter odkrito prepozna težave znanosti in pove o njih. In tukaj pridemo do pomembne razlike med vero in znanostjo. Znanost si najpogosteje sama nastavi ogledalo, verniki pač ne. Oppenheimer si ga je recimo. Poznal je posledice svojih izjemnih stvaritev, svoje genialnosti. Zato je toliko bolj nenavadno silno angažiranje slovenskih jedrskih znanstvenikov v primeru JEK2. Na vso moč se tema skuša predstaviti kot strokovno, znanstveno vprašanje in izredno goreče je slovenska znanstvena srenja zastavila svoje ime za projekt. Razumljivo - tehnologije so napredne, izredne, velikanske, tudi dobre v več pogledih. So dokazljive, ampak v tem eksperimentu je veliko preveč neznank, da bi lahko znanost zanj zastavila svoje ime.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
