Ni treba, da bi bili ne vem kakšni strokovnjaki za energetiko, da razumno vemo, da moramo imeti kot država zagotovljene lastne vire električne energije, da ne bi bili preveč odvisni od uvoza, ki zlasti v kriznih razmerah pomeni tveganje za zanesljivo in cenovno ugodno oskrbo. Toda predlagatelji referenduma o JEK 2 nas postavljajo pred zgodbo, ki je polna zavajanj in resnih manipulacij. 

Če se sem česa naučila iz svoje dolgoletne novinarske službe, je način, kako postavljati vsebinsko in oblikovno korektna vprašanja. Zato poudarjam, da je referendumsko vprašanje tako rekoč najbolj vzorčen primer sugestivnega vprašanja, ki vprašanemu že v vprašanju ponuja oziroma vsiljuje odgovor, kako naj glasuje.

Vsak razumen posameznik, ne zgolj tisti, ki brez preverjanja zaupa predlagateljem referenduma, bo pozitivno odgovoril na vprašanje: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo?" Le kdo bi bil proti zanesljivi oskrbi z elektriko? A predlagatelji sami pravijo, da bo končna odločitev o tem projektu padla šele enkrat leta 2028, pred tem pa, da bo potreben še nov referendum. O čem torej sploh odločamo letos?

Predlagatelji pravijo, da letošnji referendum potrebujejo za začetek priprave projektne dokumentacije. Toda kdo jim brani, da jo začnejo pripravljati tudi brez referenduma, saj brez tega tudi ne bo tiste usodne odločitve leta 2028? Z vsiljevanjem referenduma o investiciji, o kateri danes ne vemo kaj dosti, tvegajo – vsaj teoretično – zavrnitev tega projekta na referendumu. Ali pa – bolj realno – potrditev projekta, ob najbrž nizki volilni udeležbi, ki referendumu ne bo dajala nobene legitimnosti.  Zanje očitno nepomembna tveganja, sugestivno potrditveno vprašanje bo vnaprej zacementiralo odgovornost ljudi za projekt o katerem  praktično ne vemo nič, razen da bo investicija megalomanska. 

Toda sugestivno referendumsko vprašanje in izsiljen referendum, ki bo stal 5 milijonov evrov, je zgolj pika na i, te konkretne manipulacije z ljudmi. Beton se namreč že suši na Resoluciji, ki jo je večina v Državnem zboru sprejela tik preden je kombinacija jedrsko-politične koalicije med Gibanjem Svobode in SDS-om skupaj s SD in NSI potrdila tako-imenovano "Resolucijo o varni rabi jedrske energije", v kateri so v naprej tudi že določili izvedbo 2 bloka nuklearke.  

Kot je bilo nedavno razkrito v oddaji Tarča na TV Slovenija, sta se poslanca Svobode in SDS ob navzočnosti predstavnikov še treh strank, za oboje dogovorila pod mizo, in to kljub opozorilom pravnika, da je posvetovalni referendum  na podlagi že sprejete odločitve zapisane v Resoluciji kršenje referendumske zakonodaje. Torej, ob zavedanju, da gre za nezakonito ravnanje, so najprej zavedli svoje poslanske kolege, da so potrdili Resolucijo in nato sprejeli še sugestivno referendumsko vprašanje. Bolj problematično je, da s tem zavajajo ljudi. Gre torej za dvojno zavržno dejanje.  

Do ljudi je treba biti pred vsakim  velikim odločanjem, kot so volitve ali referendum, najprej resnicoljuben in  pošten. Osnovne resnicoljubnosti in  poštenosti  pa žal tokrat v kampanji o JEK 2 ni zaslediti.  

Do trenutka, ko se začenja kampanja, nismo dobili nobene resne analize oziroma študije, kakšna bo najverjetnejša izbrana tehnologija, kdo bo izvajalec, oziroma med kom bo država izbirala, koliko bo projekt vsaj približno stal, kdaj se bo verjetno končal in kako bo poskrbljeno za varnost. 

Nič še ne vemo niti o tem, kakšno moč naj bi imela nova elektrarna in kolikšna bo razlika v ceni glede na to. Prav tako ne vemo nič niti o možnostih izgradnje manjših modularnih reaktorjev.

Resnih argumentov ni 

Vsem, ki postavljamo vprašanja ali, ki smo v dvomih glede tega mastodontskega projekta JEK 2, se vnaprej  očita, da smo proti jedrski energiji, celo, da zaustavljamo razvoj slovenske jedrske znanosti.  Nič od tega etiketiranja in diskvalificiranja ne drži.  Osebno se mi celo zastavlja vprašanje v kakšni meri bodo izvajalci sploh dopustili sodelovanje slovenskega jedrskega znanja v tem projektu, kot je bilo denimo uporabljeno v prvem bloku nuklearke? Ali ne gre pri tem spet za prazno obljubo in za ceneni piar?    

Zato ne dvomim v oceno poslanskega kolega Miroslava Gregoriča, enega naših največjih strokovnjakov za jedrsko varnost, če ne celo edinega Slovenca, ki je videl večino jedrskih reaktorjev po vsem svetu, da gre pri tem referendumu zgolj in samo za  vnaprejšnjo "bianco menico" za izvedbo, torej izgradnjo JEK 2 od začetka do konca. Resolucija, ki v naprej opredeljuje JEK 2 in vsiljeno referendumsko vprašanje, ta plenilsko naravnani kompromis nove jedrske-politične koalicije, določa točno to dokončnost.

Resnih argumentov ni in se jih v enem mesecu tudi ne more izumiti, razen vtisa o delovanju nenačelnega  plenilskega  jedrskega  lobija z izključno finančnimi interesi,  o tem, da se po Sloveniji že sprehaja potencialni ponudnik tehnologije, ki prihaja z zastarelo tehnologijo in za katerega dobro počutje naj bi se angažirali posamezniki iz kabineta predsednika vlade. Med drugim  naj bi šlo tudi za tisto podjetje, ki ga je pred 25 leti odgnal takratni premier dr. Janez Drnovšek zaradi poskusa zahrbtnega, podmiznega lobiranja. Takšna praksa je očitno spet na delu.

Ker ni nobene resne varnostne študije in drugih študij tveganj, o varnostnem vidiku ta hip sploh ni mogoče resno razpravljati. Tudi zato je treba v obzir vzeti vsa opozorila dr. Dušana Pluta o možnostih drugih alternativnih trajnostnih oblik energetske oskrbe. Bomo lahko kdaj in kaj spregovorili tudi o tem, da alternative so? Da bo šel tehnološki razvoj naprej? Da obstajajo možne cenejše, okoljsko bolj vzdržne in  varnejše oblike energetske oskrbe? Ali lahko govorimo tudi o tem?   

Kaj pa finančni okvir?

Predlagatelji referendumske kampanje in  izvajalci projekta JEK 2 - družba Gen  Energija – so skupaj z najetimi piarovci in plačanimi revizorji lastnih študij postregli z podatki o tem, kako poceni naj bi bila kilovatna ura elektrike iz nove 1000 ali 1600 megavatne jedrske elektrarne ter, da naj bi nas 1000 megavatni blok  JEK 2 stal 9 milijard, 1600 megavatna elektrarna pa 15,5 milijard evrov. Preliminarna ocena investicije je od slabih 10 do slabih 16 milijard evrov! To je več kot cel letni proračun države! Glede na izbrano moč – ali bo JEK 2 imel moč 1000 ali celo 1600 megavatov –, predvsem pa igre in  načrte v ozadju, izkušnje s podobnimi energetskimi zgodbami iz preteklosti in drugje po Evropi in po svetu, bi  projekt zlahka zrasel na 20, 25 celo 30 milijard evrov. Se res zavedamo za koliko denarja gre? Za kako enormno vrednost investicije gre? Se zavedamo, kaj vse to, ta finančna ocena investicije,  postavlja pod vprašaj?

Kaj bo s financiranjem socialne države, če v JEK 2 vržemo vrednost enega ali celo dveh enoletnih državnih proračunov? Bomo še lahko v prihodnosti neovirano financirali javno zdravstvo, javno šolstvo, socialne transfere, javno upravo? Bi se lahko finančno zlomila cela država, če se za JEK 2 Slovenijo zadolži za od 10, 16 do 20 ali celo 30 milijard evrov? 

Ta opcija je na žalost zelo realna in o njej smeli načrtovalci JEK 2 ne le da ne razmišljajo, nanjo sploh ne pomislijo.

In nadzor?

Nihče od predlagateljev, ki so jih sicer polna usta deklarirane transparentnosti, zares ne govori  in noče govoriti o nadzoru te grandomanije!  

Le zakaj ne? 

Zadolženi za izvedbo referenduma in nato tudi projekta JEK 2 so v svojem  bistvu poosebljenje konflikta interesov in  možnih korupcijskih tveganj. 

Če zanemarimo predsednika vlade, koga pa je zadolžil za ta projekt: državni sekretar v kabinetu predsednika vlade izvira iz podjetja Gen I, kamor se bo najverjetneje tudi vrnil, sedanja uprava Gen Energije prav tako izvira iz podjetja Gen I,  del poslancev največje stranke, ki jim prav tako mirujejo službe v Gen I,… Katero drugo podjetje za prodajo elektrike v Sloveniji, če ne Gen I pa je imelo ekskluzivno pogodbo z JEK za prodajo električne energije in  katero drugo podjetje, če ne Gen I, si takšno ekskluzivo znova želi in najverjetneje obeta pri JEK 2?

Zato kot razumne podpiram predloge nekaterih znanih slovenskih podjetnikov, da bi v projektu finančno sodelovalo tudi slovensko gospodarstvo, saj bi le na tak način lahko zagotovili vsaj minimalen pregled in nadzor nad izvedbo, pa čeprav bodo verjetno lahko prispevali le majhen delež k tej investiciji. Sem sodijo tudi vsi predlogi o posebnem projektnem podjetju in uvedbi posebnega parlamentarnega nadzora.

Vse našteto, ker ničesar ni, ker ni resnih analiz varnostnih in finančnih tveganj, študij projekta, pravih izračunov koliko bo stala kilovatna ura elektrike iz JEK 2, saj  tega  ne more še biti, ker tudi ni projektne dokumentacije, in tako tudi zares ni celostne ocene investicije,  nam ob parlamentarni podmizni aritmetiki Svobode in SDS priča zgolj o vnaprejšnji manipulaciji. 

Ob tem mnogi opozarjajo še na primerjavo JEK 2 s TEŠ 6. Čeprav gre za dva projekta, izvedena v precej različnih okoliščinah, skrbi skorajda povsem identična politika postavljanja javnosti  pred izvršeno dejstvo, čemur tudi edino služi letošnji referendum. 

Ne glede na zagotovila predsednika vlade, ne on, ne vlada, še manj pa politično-energetsko partnerstvo v ozadju tega referenduma o JEK 2 ne ponujajo, ne znajo in niti nočejo ponuditi resne razlage, ki bi nas prepričala v nasprotno, da torej ne gre za podobno zgodbo kot je bil TEŠ 6.

Prav zato ne gre za hipni vtis. Vtis je točen. Pri JEK 2 gre za konceptualno identičen model kot je bil TEŠ 6!

Oziroma, še huje. To sploh ne bo TEŠ 6. Po dostopnih podatkih, s katerimi so postregli predlagatelji sami, se ne gre znebiti vtisa, da pravzaprav drvimo v TEŠ 6 na potenco! Tudi zato morajo goreti vse rdeče luči in v času, ko vlada začenja zapiranje TEŠ 6, morajo biti prižgani vsi alarmi glede JEK 2!

Ali, če povzamem. 

Nisem a priori nasprotnica uporabe jedrske energije za električno oskrbo. Ravno tako vnaprej ne zavračam razumnega pristopa k JEK 2, z vso potrebno predpripravo takega projekta s strani vlade, na način, kot je bilo tudi zapisano v koalicijski pogodbi, namreč da bo tak posvetovalni referendum  izveden  šele po vseh izdelanih študijah in relevantnih podatkih za odločanje.  

A vlada in  njeni politično - jedrski partnerji nam glede posvetovalnega referenduma ponujajo prazen nič. 

Ob sugestivnem  referendumskem vprašanju, ki je plod dobesedno gnilega kompromisa SDS -a in Gibanja Svobode, v rokah nimamo ničesar, razen javno razkrite zgodbe o zavestnem zavajanju, kako izvesti referendum, ki bo potrdil gradnjo JEK 2, za katero so se v bistvu že odločili v Resoluciji o varni rabi jedrske energije.  

Zdaj, ko so na površje z objavo posnetkov političnega dogovarjanja med poslancema Svobode in SDS splavale skupne bakanalije - kako skupaj in celo nezakonito zavajati ljudi -, se v imenu »nadpoštenosti« kolegi iz SDS brez skrupulov umikajo iz referendumske zgodbe. Kot, da niso bili glavni kuharji, ki z referendumsko večerjo nimajo prav nič skupnega  – ne pri vsebini resolucije in ne pri  vsebini in  obliki vprašanja. Pa čeprav so jo prav sami poprali, solili in zamešali. Politično perverzno do skrajnega konca! 

Igra je zato do ljudi v celoti nepoštena!

Ker gre  je odločitev o tem, da država gre v projekt JEK 2  z Resolucijo o varni rabi jedrske energije v bistvu že sprejeta, kar vedo dobro vsi akterji od Gibanja Svobode do SDS, lahko to imenujemo zgolj in samo referendumska farsa. 

Tako zasnovanega referenduma se nihče razumen sploh ne more udeležiti, razen tako, da glasuje proti!