V SOBOTO

(ŠESTI DAN) Matej, ni poti nazaj

Rok Kajzer Rok Kajzer
03.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bobo

Zgodilo se je praktično nepredstavljivo. Če bi nam kdo še pred mesecem razlagal, da bo NSi pod Matejem Toninom prerezala popkovino z agresivno-posesivno sestro SDS, bi se slišalo kot ne preveč duhovita, kaj šele z resničnostjo povezana šala. Čeprav je nekdanja predsednica NSi in zdajšnja evropska poslanka Ljudmila Novak to popkovino neuspešno rezala že zelo dolgo, se je zdelo, da bo ta stranka za vse večne čase ostala ujetnica Janeza Janše. Novakova, ki je neprestano, sicer politično in diplomatsko zadržano, javnost, z njo pa tudi - oziroma predvsem - svojo stranko, opozarjala, kako je zgrešila pot, je tokrat snela rokavice. S svojim sporočilom je nokavtirala Janšo, sočasno pa se je za selitev iz skupnega doma presenetljivo odločno in enotno odločila še stranka z Matejem Toninom na čelu.

Sanje NSi, da ji sobivanje z destruktivno in vse bolj v desno skrajnost drsečo SDS koristi, so se naposled razblinile. Da delajo vse narobe, so v NSi seveda vedeli, a učinki stockholmskega sindroma so bili premočni. V NSi so seveda razumeli, da se pandemija izkorišča za vse drugo, samo za zdravje nacije ne, mižali so ob nasilni zlorabi policije za strankarske interese sestre, molčali so po tem, ko so jih volivci opozorili pri referendumu o vodi in kaznovali na volitvah, več kot sramotno so z molkom asistirali pri uničevanju STA in tiho opazovali podlo in po komunizmu dišečo okupacijo RTV Slovenija. Sodelovali so pri vsem, kar v Evropi, pa tudi pri njihovi EPP, velja za skregano z evropskimi vrednotami. In na to jih je opozarjala nekdanja predsednica, a ji niso prisluhnili.

Ciril Horjak

SKD in SLS pred njimi sta veljali za nastavek moderne in žlahtne konservativne stranke, kakršne poznamo širom po Evropi in kakršno bi Slovenija brez najmanjšega dvoma potrebovala. A tudi ti dve stranki, od njih životari le še SLS, ki se je v svojo škodo podredila tako kot NSi, sta primat prepustili stranki, ki se je iz moderne socialdemokracije, ki jo je zastavil Jože Pučnik, transformirala v klasično desničarsko gibanje, ki je na stranski tir postavilo tako krščanske kot evropske vrednote. Poteza NSi, ki javnosti in političnemu prostoru brez najmanjšega dvoma sporoča, da poti nazaj ni, je prav zaradi zgodovine - zgodovinska. Je pa vprašanje, ali je (bila) pravočasna. Časi, ko sta se združevali SLS in SKD in se nato neslavno razvezali, tudi s pomočjo človeka, ki je na združitvenem kongresu stal za zaveso, so namreč že mimo.

Mimo tudi zato, ker je SDS uspelo do te mere radikalizirati volilno telo, ki sicer voli za desne in desnosredinske stranke, hkrati pa se ji je uspelo uveljaviti kot edini varuh tega pola. Temu se je, tudi na svojo škodo, priklonila RKC. NSi torej čaka zelo težka naloga, kako volivce, ki so iz zmernega tabora presedlali v radikalnega, prepričati, da politika SDS s primerljivimi konservativnimi strankami v Evropi nima nič skupnega. NSi je torej stopila na pot, ki ne bo lahka in ki bo trajala več let, da bo dala prve (pozitivne) učinke. Sploh ob dejstvu, da bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih tarča grobosti in podlosti, kakršnim je že dolgo časa priča predvsem civilna družba, da o zlivanju golid gnojnice na medije, ki si jih SDS ni uspelo podrediti, sploh ne govorimo.

Ko govorimo o najnovejši transformaciji NSi, seveda ne moremo mimo dejstva, da ne gre za nenadno razodetje. Opozoril je bilo (pre)več, da bi verjeli, da so v stranki iz vedrega neba ugotovili, da so že dolgo v nevihti. Za njimi je porazno supervolilno leto, katerega krona so bile predsedniške volitve, na katerih je njihov kandidat Janez Cigler Kralj prejel sramoten odstotek, pa seveda referendumski fiasko. Za to seveda niso krivi "neumni" in "zavedeni" volivci, pač pa jasno sporočilo, ki ga desnici pošiljajo vse od lanskega vodnega referenduma. Na njem večina v resnici ni glasovala za vodo, pač pa zoper putin-orbanovsko politiko, za katero so ocenili, da je škodljiva za državo. In NSi je bila vseskozi del te politike. Razodetje, da jim kolaboracija z Janšo močno škodi, da je neverjetno težka utež, je torej naposled prišlo. Pozno. NSi bi lahko državljanom prihranila policijske ure, solzivec, izkoriščanje pandemije za okoriščanje, zunanjepolitične fiaske, izčrpavanje STA in okupacijo RTV Slovenija. In potiskanje Slovenije v krog držav, v katerih družbi nikoli ne bi želeli biti. Za vse to bi bilo prav, da se ob tem obratu iskreno in zelo jasno opravičijo. Ker bo to dobra popotnica za politično prihodnost stranke, ki je Novakova s svojimi stališči ne bo mogla venomer reševati.

Tudi v NSi so - seveda pragmatično - spoznali, da v družbi s SDS ne bodo več dosegli preboja, prej nazadovanje, saj se vsako, še tako nepomembno ljudsko glasovanje spremeni v referendum zoper Janšo. Odločitev NSi, da gre svojo pot, seveda pomeni, da z nje ni vrnitve. Ponovno sodelovanje bo namreč uničilo vso verodostojnost stranke, ki jo ima in ki jo, očitno, želi zgraditi na novo. Ta trenutek je jasno, da je NSi edina politična sila, ki lahko zasede slovenski konservativni prostor. SLS je preteklost, kot so preteklost tudi različne združene desnice, ki so jih volivci gladko pometli z dnevnega reda. A na bojišču je pomemben nasprotnik, a ne na levi, ne na sredini, ne na levi sredini. Na desnem robu.

Refleksije, za kakršno so se odločili v NSi, v SDS namreč še ni zaznati. Prej nasprotno. Zdaj, ko ostajajo brez zadnjega (parlamentarnega) zaveznika, bodo v SDS sicer še bolj osamljeni in posledično še bolj agresivni. Glede na močno radikalizirano in indoktrinirano volilno bazo stranka ne bo kar tako izginila, bo pa, kakor kaže, postala zagrenjen politični osamelec, s katerim nihče ne bo želel imeti opravka. Najbrž so tudi zato vse oči uprte v Anžeta Logarja, edinega, ki je reševal in skoraj rešil čast desnega pola. Če ne drugega, je njegova nenadna umirjenost pokazala desnici, da je pot žlahtnega konservativizma edina pot. Težava, ki jo ima ali jo je imel Logar, je tudi težava NSi.

Vseskozi, ko so se razgrajevali demokratični standardi in vrednote, so bili zraven. Aktivno in pasivno.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?