Luka Mlakar
SDS je na nedeljskih referendumih doživela nov boleč udarec. Sporočilo volivcev je bilo nedvoumno, pod nobenim pogojem si ne želijo vrnitve v obdobje prejšnje Janševe vlade, ki jim bo v spominu ostala po kaotičnem upravljanju epidemije, žalitvah in napadih na drugače misleče, zatiranju protestnikov ter spodkopavanju vladavine prava in medijske svobode. Volja ljudstva ne bi mogla biti bolj jasna, a kaj ko vodilni veljaki SDS živijo v vzporednem svetu. Volivci so bili zavedeni in niso vedeli, da glasujejo v svojo škodo, so svoje vtise ob tretji zaušnici volivcev v letošnjem supervolilnem letu strnili na Trstenjakovi, Janša pa nas je prek twitterja prepričeval, da so referendumski izidi za stranko "čisto okej". Da v SDS že nekaj let ni vse okej, najbolj nazorno govori izjava njihovega poslanca Branka Grimsa, ki je današnje razmere v Sloveniji primerjal z letom 1933 v Nemčiji, ko so oblast tam prevzeli nacisti s Hitlerjem na čelu. Ob takšnih izjavah bi v SDS morali zazvoniti vsi alarmi, a kaj ko se vodstvo stranke že dolgo ni več sposobno soočiti s politično in družbeno realnostjo v Sloveniji. Janša se s svojimi najbolj vernimi privrženci namesto tega raje zateka v imaginarni svet ene svete resnice in ene svete krivice, ki se jim dogaja že vse od osamosvojitve.
Da z Janšo kot voditeljem desnega pola ne bo šlo več naprej, je v nedeljo precej neposredno ocenil prvak Matej Tonin, ki si je za poziv k temeljiti samorefleksiji na desnici prislužil Janševo grajanje. Če spregledamo Toninovo sprenevedanje, kje za vraga pa je bil zadnji dve leti, ko so ljudje na ulicah protestirali proti demokratičnim zdrsom tretje Janševe vlade, ki jo je podpirala tudi NSi, in če pustimo ob strani koketiranje krščanskih demokratov z Golobovo vlado, njegova diagnoza stanja na desnici zdrži. Problem je Janša, s katerim desni politični pol tone iz volitev v volitve. Nedeljski referendumi so samo kaplja v morje, začelo se je s fiaskom na lanskem referendumu o vodah, aprila letos mu je sledil hud poraz desnice na parlamentarnih volitvah, nato pa še neuspeh Anžeta Logarja na predsedniških volitvah. Zmaga na lokalnih volitvah, ki jo je razglasil Janša, odprtih ran nikakor ne bo zacelila, po drugem krogu županskih volitev namreč prehajamo v cikel, v katerem dolgo ne bo pomembnejših volitev.
Slovenska desnica je trenutno razklana in takšna ne more ponuditi prepričljive alternative Golobovi vladni koaliciji. A dejstvo je, da je v krizi predvsem Janševa desničarsko-nacionalistična politika, ki nenehno spodbuja konflikte in neti sovraštvo v družbi. V nedeljo se je še enkrat pokazalo, da je takšna politika za večino slovenskih volivcev nesprejemljiva. Zmerna desnosredinska politika, ki jo znotraj SDS kot osamljeni jezdec predstavlja Anže Logar, pa je na predsedniških volitvah doživela potrditev. Desna politika, ki ni žaljiva, ki dopušča tudi kritičnost in ki namesto razdvajanja ponuja povezovanje, ima očitno v Sloveniji prihodnost. Logar je rešitev, a za Janšo in njegov najožji krog, ki je ujet v spiralo enoumja, kvečjemu predstavlja oporečnika, ki ga bo treba utišati ali izločiti iz stranke. Ne samo, da Janša v skoraj treh desetletjih, odkar je na vrhu SDS, ni toleriral tekmecev, znebil se je tudi kritičnih glasov, ki so ogrožali njegovo avtoriteto. Karavana bo šla dalje, a če sprememb ne bo, SDS čakajo le še novi porazi.
