NSi o krizi politične desnice: Sodelovanje z večnim predsednikom SDS ni več mogoče

Porazno supervolilno leto za slovensko desnico vnaša razdor med večkratni koalicijski zaveznici SDS in NSi. Na političnem prizorišču odmevajo besedni dvoboji med prvakoma opozicijskih strank Janezom Janšo in Matejem Toninom, ki glede na ostrino presegajo dosedanjo komunikacijsko prakso. Krščanski demokrati po tretji volilni zaušnici v tem letu ugotavljajo, da sodelovanje z večnim predsednikom SDS ni več mogoče, zato je vrh stranke s Toninom na čelu sklenil, da NSi nikoli več ne bo sedela v vladi pod Janševim vodstvom. V širšem političnem smislu gre za posvojitev stališč, ki jih je v zadnjih letih zagovarjala že evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, a je bila ravno zaradi utemeljene kritične drže do SDS znotraj stranke postavljena na stranski tir.

Referendumi sodu izbili dno

Izguba oblasti na aprilskih parlamentarnih volitvah, poraz Anžeta Logarja v finalu predsedniške tekme in nedvoumna zaušnica volivcev na trojnem referendumu, kjer desnica ni bila niti blizu zavrnitvenemu kvorumu, se kažejo kot posledica dveletnega Janševega vladanja, ki ga je velika večina državljanov prepoznala kot škodljivega za razvoj države in družbe. Volivci so na letošnjih glasovanjih za zvesto partnerstvo v tretji Janševi vladi kaznovali tudi NSi, ki se je z manj kot sedemodstotno podporo na nacionalni ravni preselila v opozicijo, v prvem krogu predsedniških volitev pa je podpredsednik stranke Janez Cigler Kralj pristal šele na predzadnjem mestu. Kljub skromnim dosežkom so bili v NSi obakrat zadovoljni z izkupičkom, kar gre pripisati tako pomanjkanju kritične presoje do lastne politične drže kot preslišanju bistvenih sporočil volilnega telesa ob seriji letošnjih glasovanj z razmeroma visoko udeležbo.

Referendumska nedelja je vendarle sodu izbila dno. Krščanski demokrati so prepričani, da slovenska desnica potrebuje temeljito samorefleksijo, nato pa vsebinsko in kadrovsko prenovo. Tonin se je v zadnjih medijskih nastopih posul s pepelom in izpostavil, da so v času prejšnje vlade predolgo vztrajali s podporo okoljskemu ministru Andreju Vizjaku, ki je doživel polomijo na referendumu o zakonu o vodah, poleg tega so ga zasačili v prisluhih s poslovnežem Bojanom Petanom o "glupih davkih". Predsednik NSi prav tako ugotavlja, da je bila stranka premalo glasna pri finančnem izčrpavanju STA in načrtnem neimenovanju evropskih tožilcev, kar naj bi zasenčilo njihove uspešne rezultate v vladni ekipi. Ob tem spomnimo, da je NSi že večkrat poskušala izstopiti iz sence SDS, a ji to nikdar ni uspelo v celoti. Po volilnem brodolomu v stranki prevladuje ocena, da je to edini možni scenarij tako za preživetje stranke kot vzpon slovenske desnice.

Pozivi Janši, naj se upokoji

Obračanje hrbta Janezu Janši pomeni, da SDS v parlamentarni areni nima več zaveznikov in postaja vse bolj osamljena politična sila. Potem ko sta letos iz državnega zbora izpadla Konkretno in Desus, odtegnitev podpore NSi za SDS predstavlja enega največjih političnih izzivov zadnjega desetletja. Janševa stranka se je povrhu znašla v kočljivih razmerah, saj na volitve navkljub izrazitim naporom privabi vse manj svojih privržencev. Če je poslanec Branko Grims ob vložitvi podpisov za razpis treh referendumov dejal, da je stranka prebila zvočni zid, trend podpore ob vse bolj ekstremnih stališčih strankarskih veljakov kaže na zaton SDS. Na parlamentarnih volitvah je stranka zbrala manj kot 280.000 glasov, še slabše pa se je odrezala na referendumu o noveli zakona o RTV Slovenija, ki je bil za SDS ključnega pomena, da bi ohranila politični vpliv po spornem prevzemu največjega javnega medija. Veliko uspešnejši od stranke je bil na predsedniških volitvah Anže Logar, ki je zbral več kot 400.000 glasov podpore, a je refleks glasovanja proti Janši in njegovi politiki ostal tako močan, da se v predsedniško palačo seli Nataša Pirc Musar.

Geografska analiza supervolilnega leta kaže, da SDS pospešeno izginja iz slovenskih mest, urbanih središč in gosteje poseljenih okrajev. Stranka uživa zanesljivo podporo le še v pretežno podeželskih okrajih s slabšo prometno infrastrukturo predvsem na vzhodu države, kjer je udeležba v nasprotju z zahodom vse skromnejša. Če so desnosredinski volivci še nedolgo tega veljali za zelo disciplinirane, se je v tem letu prebudilo levo(liberalno) volilno telo in večkrat pokazalo rdeči karton politiki, ki jo poosebljata prav Janša in SDS. Potem ko je predsednik vlade Robert Golob nedavno izjavil, da za Janšo prihaja čas za upokojitev, so s podobno retoriko ta teden postregli tudi v NSi.

Novakova za umik Janše

Medtem ko Matej Tonin političnemu veteranu sporoča, da je dovolj, se je oglasila tudi Ljudmila Novak. "Vse, kar sem si želela kot predsednica stranke in kar si še danes želim kot evropska poslanka te iste stranke, je NSi kot samostojna, suverena in pokončna politična sila, ki ne bi bila preračunljiva v svojih dejanjih, temveč bi sledila svojim vrednotam in srcu naroda, ki mu želi vladati. Nič ni hujšega v življenju kot to, da človek ne more razviti svojega potenciala zaradi ustrahovanja in groženj nekoga drugega. Zato sem že leta 2016 kot predsednica NSi jasno povedala, da si z nekom, ki ustrahuje, grozi in podpihuje sovraštvo, nikoli več ne želim vladati," je zapisala in dodala, da odločitev izvršilnega odbora stranke NSi o tem pozdravlja.

V demokraciji imajo ljudje vedno prav. In ljudje so letos na demokratičen način s svojim glasom na volitvah jasno spregovorili. "Človeštvo, z njim pa tudi slovenski narod in moja domovina, se bo v prihodnosti moralo spopasti z izjemnimi podnebnimi in geostrateškimi izzivi. To zaznavam tudi kot poslanka Evropskega parlamenta. Razdeljeni in ujeti v preteklosti travm nam takšnih izzivov prihodnosti ne bo uspelo premagati. Posledično nam grozita izguba naše identitete in ugasnitev ognja slovenskega upanja po demokratični, svobodni in napredni samostojni državi. Nastradali pa ne bomo mi, ampak naši potomci. Zato, Janez, namig. Ob očitnem majanju tvojega stolčka vstani in pojdi. Slovenija ti bo iskreno hvaležna," je poziv zaključila Novakova.