Luka Jazbec je vodja službe za energetsko in trajnostno regulativo in skladnost poslovanja pri podjetju GEN-I, d.o.o, kjer je odgovoren za vodenje in koordinacijo aktivnosti Skupine GEN-I vezano na regulatorne spremembe, tako na ravni EU kot na vseh 22 evropskih trgih, na katerih je Skupina GEN-I aktivna, ter je od leta 2023 tudi podpredsednik upravnega odbora Energy Traders Europe, evropskega združenja trgovcev z energenti.

V luči multidisciplinarnost svojega udejstvovanja je bil leta 2023 imenovan v vlogo ESG Koordinatorja Skupine GEN-I, z namenom pospeševanja prizadevanj na področju trajnostnega razvoja ter razvoja trajnostnega poslovanja GEN-I. Preden se je pridružil GEN-I je v Bruslju deloval na področju energetske in okoljske politike EU.

Magistriral je iz okoljske tehnologije in mednarodnih odnosov na Diplomatski akademiji na Dunaju in Tehnični univerzi na Dunaju ter diplomiral iz ekonomije in politologije na univerzi Sussex v Veliki Britaniji.
br>

Alenka Markun je direktorica podjetja Marbo Okolje d.o.o., s področjem varstva okolja pa se ukvarja že več kot 30 let. Na področju varstva okolja je odgovorna za področja presoje vplivov na okolje, varnostna poročila in izdelavo načrtov s področja tehnologije. Je pooblaščena inženirka s področja kemijske tehnologije ter odgovorna projektantka tehnoloških načrtov za vse vrste objektov.

Dejavna je v Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot članica upravnega odbora IZS, članica upravnega odbora Matične sekcije tehnologov, predsednica izpitne komisije za strokovne izpite za pooblaščene inženirje s področja tehnologije, članica projektne skupine za zakonodajo in članica skupine za varstvo okolja.

Prepričana je, da samo s skupnim sodelovanjem vseh nas: posameznikov, podjetij in občin, smo lahko kos prihodnim izzivom na področju okolja, ki nas čakajo, in teh ni malo: onesnaževanje, pomanjkanje naravnih virov, podnebne spremembe in njihove posledice. Zdaj ti izzivi niso več samo stvar varstva okolja, ampak so stvar preživetja nas in naših potomcev, konec koncev pa tudi življenja na Zemlji.

Mag. Urban Odar je diplomiral na Fakulteti za strojništvo ter magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), katerega člani so vsi operaterji distribucijskih sistemov zemeljskega plina v Sloveniji. Zaposlen je v podjetju Energetika Ljubljana , d.o.o., ki tudi izvaja dejavnost operaterja distribucijskega sistema plina.

Mag. Urban Odar deluje na področju distribucije plinov že več kot 20 let. Sodeloval je pri odpiranju trga zemeljskega plina, na področju distribucije zemeljskega plina ima več kot 20 letne izkušnje na področju razvoja in obratovanja distribucijskega plinovodnega omrežja, zakonodaje in regulative. Več let že sodeluje pri prenosu nemških tehničnih pravil DVGW v slovenski prostor.

Po gimnaziji v Mariboru in končanem študiju ekonomije v Ljubljani, sem se kmalu zaposlil v zavarovalnici, saj je to bilo področje, ki je takrat, po osamosvojitvi Slovenije, obetalo hiter razvoj, kadrovsko pa so bile zavarovalnice izrazito podhranjene. Takrat mi je zavarovalništvo predstavljajo velik karierni izziv, te storitve so bile slabo razvite in prostora za osebno in karierno rast je bilo obilo. Tako sem hitro napredoval in zasedal številna pomembna mesta v takratni zavarovalnici Maribor od direktorja avtomobilskih zavarovanj do izvršnega direktorja premoženjskih zavarovanj. Sledilo je krajše obdobje, ko sem iz zavarovalništva presedlal v bančništvo in vodil bančno podružnico v Mariboru, do trenutka, ko sem začutil, da je prišel čas, da se podam na samostojno podjetniško pot, saj sem bil podjetnik po duši od nekdaj. Leta 2007 sem ustanovil firmo Enerson ki je leta 2008 postavila prvo fotovoltaično elektrarno v Blagovici pri Ljubljani in kasneje vse do danes, še mnogo večjih in manjših sončnih elektrarn. V začetku leta 2022 sem prevzel tudi vodenje podjetje Moja elektrarna d.o.o., ki investira v večje sončne elektrarne in ljudem omogoča investicije v zelene tehnologije, da lahko na ta način prispevajo k bolj zeleni prihodnosti in poleg tega še zaslužijo. Že dolgo se zavedam, da je prihodnost naših otrok in vnukov odvisna predvsem od našega ravnanja z naravo, zato me sedanja situacija, ko gremo na marsikaterem področju v popolnoma napačno smer od deklarirane, precej frustrira. Sam si po najboljših močeh prizadevam, da bi trajnostno paradigmo bivanja ponotranjili, da si v življenju ne bi prizadevali izključno za materialne vrednote. Sem tudi predsednik Združenja slovenske fotovoltaike, kjer se trudimo v kar največji možni meri ljudem in podjetjem olajšati pot do pridobitve lastnega vira energije, torej sončne elektrarne. Upanje, da se spremembe dejansko dogajajo pa mi daje mlada generacija, pri kateri vidim, da življenje in svoja prizadevanja drugače usmerja in se zaveda da naravni viri niso neskončni, zato kljub vsemu ostajam optimist.

Gašper Jež je direktor Oddelka za financiranje in marketing po pooblastilu v SID banki. Pred tem je bil direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj, kjer je postavil bilateralni razvoj sodelovanja Slovenije, in višji svetovalec na Ministrstvu za finance. Vodil je tudi projekte v okviru nevladnih organizacij. In še zanimivost – je tudi producent in režiser dokumentarnega filma Zahodnosaharci, pozabljeni begunci, ki se je predvajal na RTV Slovenija.

Hinko Šolinc je leta 1992 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze Edvarda Kardelja (zdaj Univerza v Ljubljani). Svojo poklicno pot je začel leta 1992 kot mladi raziskovalec na omenjeni fakulteti. Po zaključku magistrskega študija elektrotehnike leta 1998 se je kot višji strokovni sodelavec zaposlil na Institutu Jožef Stefan. Leta 2002 se je zaposlil na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki je bilo takrat pristojno za področje energije.

Med letoma 2006 in 2012 je vodil sektor, pristojen za politike na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Leta 2015 je bil imenovan za direktorja Eko sklada. Od novembra 2018 je zaposlen kot generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (prej Ministrstvo za infrastrukturo).

Uroš Vajgl je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 2002 v Službi Vlade RS za evropske zadeve, kjer se je ukvarjal z ekonomskimi in finančnimi vprašanji, med drugim kot koordinator pogajanj o večletnem finančnem okvirju EU. V času prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008 je usklajeval priprave zasedanj Sveta za splošne zadeve in Evropskega sveta. V letih 2005-2006 je gostoval na Zveznem ministrstvu za finance v Berlinu, med leti 2009 in 2013 pa je kot Namestnik Stalnega predstavnika RS pri EU zastopal interese RS na področju notranjega trga EU, kar je zajemalo tudi energetsko, okoljsko in podnebno politiko. 

Po vrnitvi v Slovenijo se je pridružil Ministrstvu za okolje, kjer je vodil Sektor za okolje in podnebne spremembe ter opravljal funkcijo namestnika Generalne direktorice za okolje. V tem času se je poleg domačega dela posvečal tudi mednarodnim podnebnim pogajanjem, med drugim je bil vodja slovenske delegacije večji del pogajanj pariške podnebne konference leta 2015. Z letom 2018 je bil premeščen na Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je do ponovne napotitve na Stalno predstavništvo RS pri EU v letu 2020 delal na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, med drugim kot vodja sektorja. V času drugega predsedovanja Svetu EU leta 2021 je predsedoval mehanizmu Sveta EU za odziv na krize ter koordiniral krepitev odpornosti na krize, ki je bila prioriteta takratnega predsedovanja. 

1. junija 2022 je bil imenovan za državnega sekretarja, pristojnega za okolje in podnebje, na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Strokovnjak ter doktor tehničnih znanosti, z bogatimi, več kot 25 letnimi, mednarodnimi izkušnjami pri vodenju projektov v različnih gospodarskih družbah, Je vrhunski strokovnjak na področju prenosa toplote in snovi, hladilne tehnike in toplotnih črpalk. Je član Slovenskega društva za hladilno in klimatizacijsko tehniko SDHK in Slovenskega društva za daljinsko energetiko SDDE, kakor tudi Evropskega združenja proizvajalcev toplotnih črpalk EHPA.

  V podjetju KRONOTERM d.o.o. opravlja naloge pomočnika direktorja in vodi različne projekte. Njegova ključna znanja so ekspertna znanja in veščine poslovnega svetovanja, korporativno upravljanje, strateške analize in načrtovanje, skrbni pregledi poslovanja gospodarskih družb, vrednostna analiza poslovnih procesov, stroškovna optimizacija poslovnih procesov, re-inženiring poslovnih procesov in organizacije, poslovne finance, projektno vodenje, upravljanje z oskrbovalno verigo, materialno poslovanje, vitka proizvodnja, sistemi stalnih izboljšav ter ekspertna znanja iz področja prenosa toplote in snovi, hladilne tehnike in toplotnih črpalk.

Tadej Smogavec je doktor znanosti s področja strateškega managementa in direktor operacij v podjetju Enertec d.o.o.. Z ekipo strokovnjakov je zadolžen za področja razvoj, programi in storitve ter nabava. Skrbi za razvoj novih produktov in storitev, potrebnih za zagotavljanje učinkovite energetske tranzicije. Ukvarja se z razvojem novih oblik sončnih elektrarn, sistemom za upravljanje, novimi poslovnimi modeli, upravljanjem z energijo, baterijskimi hranilniki, digitalizacijo in e-mobilnostjo. S slednjim ima ogromno izkušenj, saj je bil več let direktor razvoja trajnostne mobilnosti v Petrolu, direktor družbe Atet d.o.o., ustanovitelj podjetja Business travel in vodja poslovnega segmenta Telekoma Slovenije, kjer se je posvečal digitalizaciji in digitalni transformaciji. V širšem evropskem prostoru je prepoznan po uspešnem vodenju številnih velikih mednarodnih projektov. Med drugim je bil Tadej vodja največjega evropskega projekta, ki ga je odobrila evropska komisija s področja e-mobilnosti. Danes živi in dela v duhu #za sončno prihodnost.

Svojo karierno pot sem začel kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva v Novi KBM, kjer sem se ukvarjal z nepremičninami in investicijskim inženiringom. Kasneje sem nadaljeval podiplomski študij ekonomije in se zaposlil v SCT, kjer sem se ukvarjal s kapitalskimi trgi in strateškimi naložbami. Nadaljeval sem kot direktor podjetja GIVO in hkrati aktivno opravljal funkcijo nadzornika v nadzornih svetih velikih državnih podjetjih (Pošta Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Slovenska odškodninska družba – SOD).

Leta 2010 sem ustanovil podjetje Lunos d.o.o., ki je postalo vodilno slovensko podjetje na področju prezračevanja.
Zaradi razvojnih ambicij sem podjetje Lunos letos prodal angleški skupini Volution Group plc, podjetje pa smo preimenovali v I-vent d.o.o. Sinergijski učinki povezovanja s skupino so že vidni, saj se uspešno širimo na svetovno tržišče. Poslanstvo podjetja pa ostaja isto: s svojim delovanjem dvigujemo kvaliteto bivanja v domovih Slovencev in ljudi širom po svetu, skrbimo za zdravje stanovalcev in bistveno izboljšujemo energetsko učinkovitost objektov. To počnemo s svojim znanjem, lastnim razvojem in lastnimi produkti.

Dr. Andreja Kodrin je članica investicijskega odbora sklada InvestEU od začetka njegovega delovanja v letu 2021. Ima več kot 30 let mednarodnih izkušenj s področja strategij, investicij in financiranja, med drugim je bila ekspertna svetovalka evropske komisarke v Bruslju in članica Investicijskega odbora Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI), tako imenovanega Junckerjevega sklada, ki je do konca leta 2022 aktiviral za več kot 504 milijard investicij.

Kot članica Poslovnega sveta IRCAI, Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA, in kot direktorica podjetja Quintaum, ki je razvilo na ljudi osredotočeno diagnostiko vodenja organizacij, je aktivna na področju trajnostnega financiranja in razvoja odpornega in trdoživega gospodarstva.

Wood K plus je vodilna raziskovalna ustanova za les in obnovljive surovine v Evropi. Njihove ključne kompetence so raziskave materialov in procesna tehnologija vzdolž celotne vrednostne verige – od surovin do končnega izdelka. Več kot 120 visoko usposobljenih raziskovalcev razvija metode in osnove ter izvaja uporabne raziskave na stičišču med podjetji in znanostjo, da bi omogočili upravljanje z varčevanjem z viri v krožnem biogospodarstvu.

Vanja Štolcer je magistrica inženirka lesarstva, ki opravlja interdisciplinarni doktorski študij na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani – smer Les in biokompoziti. V podjetju Wood K plus, na podružnici za Pametne kompozite in površine v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem, je zaposlena kot raziskovalka in vodja Interreg projektov med Slovenijo in Avstrijo, kot predavateljica pa deluje tudi na Višji lesarski šoli v Mariboru. Njeno delo obsega raziskave naravnih materialov, njihovo uporabo v trajnostnem bivanju in v aplikacijah, kjer so bili do sedaj poznani le umetni materiali. Kot članica raziskovalne skupine za krožno gospodarstvo v podjetju teži k temu, da odpadkom in stranskim produktom iz proizvodnje dodamo večjo dodano vrednost in razvijamo nove materiale za različne aplikacije. Aktivna je na področju pomoči, raziskav in svetovanja malim in srednjim podjetjem pri prehodu na krožni (zeleni) gospodarski model. Prepričana je, da lahko tako posamezniki kot družba z odgovornim ravnanjem in z uporabo naravnih materialov prispevamo ogromno k čistejšemu okolju, klimatskim spremembam in zmanjšanju ogljičnega odtisa.

Ana Struna Bregar se od leta 2017 posveča trajnostnemu managementu, ko je prevzela vodenje  poslovnega združenja CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Po osnovni izobrazbi je diplomirana inženirka arhitekture. Znanja s področja trajnostnega managementa je pridobila tudi na University of Cambride in Yale School of Management.

Je soustanoviteljica in nekdanja direktorica platforme Odprte hiše Slovenije, največjega slovenskega arhitekturno nepremičninskega festivala. Za svoje delo je prejela že kar dvakrat najvišje strokovno priznanje - Plečnikovo odličje. Leta 2022 so v CER razvili prvo orodje in certifikat za uvajanja trajnostnih načel v poslovanje – Green Star. S projektom Green Star so bili nacionalni zmagovalec Evropske komisije za spodbujanje trajnostnega podjetništva in so se uvrstili v mednarodni finale. V CER so bili dvakrat tudi prejemniki nagrade časnika Finance za promocijski projekt na področju energetske učinkovitosti in sicer 2020 za Zavezništvo gospodarstva za zeleno okrevanje in 2023 za Green Star. Ana strokovno sodeluje v različnih žirijah, predava na strokovnih dogodkih in je avtorica različnih strokovnih prispevkov.

Dr. Ivan Žagar je 1994  bil izvoljen za župana Občine Slovenska Bistrica, ki  jo je vodil do  16. decembra 2004, ko je  v Državnem zboru Republike Slovenije prisegel kot minister Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. To delo je opravljal do prenehanja mandata 21. novembra 2008. Leta 2010, 2014 in 2018  je bil ponovno izvoljen za župana občine Slovenska Bistrica.
Dr. Ivan Žagar je vodja slovenske delegacije v Obodru regij in član predsedstva Odbora regij EU. V Odboru regij je član v  komisijah  COTER (Komisija za politiko teritorialne kohezije in proračun EU)) in ENVE (Komisija za okolje, podnebne spremembe in energijo).  Za Odbor regij je na predlog Evropske komisije v letu 2012 pripravil strokovno izvedensko mnenje o uvedbi novega finančnega instrumenta CEF (instrument za povezovanje Evrope), katerega cilj je odprava ozkih grl v EU na področju prometa, okoljsko-infrastrukturnih tehnologij in energetskih povezav.

V letu 2015 pa je na   predlog iste komisije za Odbor regij pripravil tudi strokovno izvedensko mnenje o izidu pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih. Prav tako je v letu 2018 ponovno na predlog iste komisije za Odbor regij pripravil strokovno izvedensko mnenje na temo Evropa v gibanju- Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse. Dr. Ivan Žagar  je član Razvojnega  sveta Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Deluje tudi kot ekspert na področju regionalne politike, lokalne samouprave in črpanja evropskih sredstev.

Tomislav Tkalec je vodja Sektorja za obnovljive vire energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Ima več kot 10 letne izkušnje dela na temah obnovljivih virov energije, skupnostnih OVE projektov, decentralizacije proizvodnje električne energije in tudi učinkovite rabe energije, energetske revščine, energetskih politik, participativnih procesov, politične ekologije ter dela na evropskih projektih. Doktoriral je v sklopu programa Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani.

Po končanem študiju krajinske arhitekture na Dunaju je dobro desetletje delala v urbanizmu in projektiranju. Ob sodelovanju pri projektih izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je želela znanje s področja delovanja akumulacij izpopolniti in tako zaključila doktorski študij Bioznanosti, kjer je preučevala vpliv ukrepov na zmanjšanje dotoka suspendiranih snovi s prispevnih območij v visokovodne zadrževalnike. Ti ukrepi so namreč eden izmed več sklopov ukrepov s katerimi lahko celovito in dolgoročno zmanjšamo proces sedimentacije tako v akumulacijah hidroelektrarn, kot visokovodnih in drugih zadrževalnikih.

Pot jo je nato vodila na Direkcijo Republike Slovenije za vode, kjer je pridobila znanje in izkušnje s področja upravljanja z vodami ter v Sektor za odpadke pri Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je spoznala sistem ravnanja z odpadki, kamor se uvršča sediment po odstranitvi iz akumulacij oziroma zadrževalnikov. Aktivno sodeluje tudi v evropski skupini SedNet, kjer se pripravljajo predlogi za spremembo evropske zakonodaje na tem področju in išče rešitve obdelave sedimenta iz vodnih teles.

V družbi Dravske elektrarne Maribor, skladno z znanji in izkušnjami s področja ravnanja s sedimenti ter predpisi s področja umeščanja v prostor, varstva okolja in drugega vodi službo za okolje in prostor.