zadnje objavljene

pogledi

več
Aleksandra Berberih Slana, nekdanja direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor

mnenje

več

SLOVENIJA

Odnosi na desnici: Udbovski prijemi in Kučanov sin

Luka Mlakar Luka Mlakar
01.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
NSi je bila pod vodstvom Ljudmile Novak deležna ostrih napadov SDS Janeza Janše.
Andrej Petelinšek

Po porazu na nedeljskih referendumih so se odnosi med SDS in NSi še dodatno zaostrili. Nekdanji koalicijski partnerici v prejšnji vladi pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše v opoziciji ne najdeta skupnega jezika, po referendumih pa je olje na ogenj z izjavo, da NSi ne bo več v vladah, ki jih bo vodil Janša, bo pa sodelovala v vladah, v katerih bo tudi SDS, še dodatno prilil prvi mož NSi Matej Tonin.

Nelagodje že v času prve Janševe vlade

Toninov jasni ne "političnemu veteranu" Janši je presenetljiv, saj SDS in NSi še vedno veljata za sestrski stranki. NSi, ki sta jo leta 2000 po izstopu iz SLS+SKD ustanovila pokojni Andrej Bajuk in predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, se je na SDS strateško navezala že ob svojem nastanku. "NSi je bila že od samega začetka tisti del krščansko-konservativnega tabora, ki se je bolj naslonil na politiko Janeza Janše in ki je videl sebe v neki strateški povezavi z Janezom Janšo," poudarja politični analitik, publicist in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič. Medtem ko je bila v SLS+SKD še prisotna dilema, ali naj se združena stranka v političnem sistemu umesti v sklopu pomladnega bloka s SDS ali kot tista politična sila, ki lahko sklepa leve in desne koalicije, se je NSi odločila za Janšo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil prvak SDS tisti, ki je leta 2000 na vrh vlade pripeljal Bajuka, ta pa je nekaj mesecev kasneje postal prvi predsednik NSi.

Kljub temu je do prvih napetosti oziroma nelagodja med strankama prišlo že v času prve Janševe vlade (2004-2008), v kateri je bil Bajuk finančni minister. Lisjak Gabrijelčič pojasnjuje, da je takrat nastal zelo močan "podtalni spor" med Bajukom in Janševim strateškim svetom za gospodarski razvoj: "Bajuk je nasprotoval izrazitim in radikalnim neoliberalnim reformam, ki jih je takrat predlagala omenjena strokovna skupina, ki jo je podpiral Janša, in na koncu je v vladi zmagal." Na drugi strani so v NSi zamerili Janši, ker se je odrekel njihovemu ministru za delo Janezu Drobniču, ki je razburil javnost s predlogom o plačljivosti splava, na Bajuka pa so letele kritike, da je preveč podrejen in servilen v odnosu do premierja. Janša nas reže kot salamo, je leta 2008 poudaril član izvršilnega odbora NSi Marko Štrovs. "Stranka je zamerila Bajuku, da je v Janševi vladi bolj ravnal kot minister in manj kot predsednik stranke, kar zagotovo drži," pravi Lisjak Gabrijelčič.

Luka Lisjak Gabrijelčič: "Pri Nataši Pirc Musar za zdaj vidimo poskuse kontinuiranega dela."
Andrej Petelinšek

Frontalni napad na NSi in udbovski prijemi

Tik pred zaključkom mandata prve Janševe vlade se je najprej uprla konservativna struja znotraj NSi, ki je pod vodstvom Jožeta Duhovnika pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 ustanovila Krščansko demokratsko stranko. Čeprav so se v javnosti vrstila svarila, da bo NSi na volitvah doživela propad, jim vodstvo na čelu z Bajukom ni prisluhnilo. Svoje je s pozivom, da zmaga ne bo dovolj, ampak da na volitvah potrebujejo zmago z "veliko razliko", dodal še Janša. "Večina volivcev NSi je takrat nekako pritekla k Janši, da bi mu pomagali. Provladni glasovi, torej tisti, ki so bili absolutno za vladno politiko, so se na račun NSi skoncentrirali okoli SDS. Takrat so nastale prve zamere med strankama," poudarja Lisjak Gabrijelčič. NSi je s 3,40 odstotka glasov izpadla iz parlamenta, Bajuka pa je na vrhu stranke zamenjala Ljudmila Novak.

NSi se je na državnozborskih volitvah leta 2011 vrnila nazaj v parlament in vstopila v drugo Janševo vlado (2012-2013), v kateri je vztrajala do konca, tudi po tem, ko so koalicijo po objavi poročila KPK že zapustili Državljanska lista, SLS in Desus. Iz obdobja po padcu vlade po besedah Lisjaka Gabrijelčiča izvira tudi dolgoletni spor med Janšo in Novakovo. Zaradi afere Patria se je namreč SDS izrazito radikalizirala in z njene strani je prišlo do frontalnega napada na NSi. "Ljudmila Novak nikoli ni pozabila, da je bila kljub svoji lojalnosti s strani SDS deležna poskusa vzpostavitve popolne hegemonije na desnici," pravi Lisjak Gabrijelčič. Novakova je napade s strani SDS leta 2014 komentirala z besedami, da fašistične metode žal obstajajo tudi na desni: "Tisti, ki govorijo, da podpiramo Udbo, sami uporabljajo udbovske prijeme." Ko jo je leta 2016 v tekmi za položaj predsednika NSi neuspešno izzval Aleš Hojs, ki je bil kasneje izključen iz stranke in se je pridružil SDS, pa je Novakova izjavila, da je nedopustno, "da nam nekdo od zunaj hoče povedati, kakšen mora biti naš voditelj". Hojs je namreč znotraj NSi pripadal struji, ki je bila zvesta Janši in SDS.

Kučanov sin in neuresničeni premik v sredino

"Milan Kučan nima sina, a nič zato - ima Tonina." Tako se je pred leti iz aktualnega prvega moža NSi, ki je z odločilnim glasom v parlamentu nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu omogočil, da obdrži dodatek k pokojnini, norčeval Janša. Čeprav je Novakova zavračala sodelovanje s SDS, dokler jo bo vodil Janša, je Tonin leta 2020 vseeno sprejel vabilo v tretjo Janševo vlado, napovedanega premika stranke v politično sredino pa nato ni bilo. "NSi se mora odločiti, kaj želi biti. Po padcu svoje druge vlade se je Janša zelo jasno odločil, kaj hoče biti, NSi pa ne ve, kaj bi naredila sama s seboj," meni Lisjak Gabrijelčič.

NSi ima po njegovi oceni v trenutni politični konstelaciji možnost, da se s konstruktivno držo v opoziciji jasno diferencira od bolj radikalne SDS, kot glavni problem stranke pa politični analitik prepoznava zlasti pomanjkanje vizije in nekonsistentnost sledenja svoji politiki. "Ko so videli, da Anže Logar kot predsedniški kandidat igra zmerno vlogo, ki bi jo morali oni, so sklenili, da se bodo pokazali kot bolj desni od Logarja. Tukaj ni neke strategije, ampak samo taktiziranje. Ne vem, ali lahko Tonin dejansko izvede ta obrat v sredino."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?