Potem ko so volivci v nedeljo na referendumih potrdili zakone o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi, se je z izjavo, da je na slovenski desnici potrebna temeljita samorefleksija o tem, kako naprej, oglasil predsednik opozicijske NSi Matej Tonin. Vse tri referendume so predlagali v opozicijski SDS pod vodstvom Janeza Janše, po Toninovih besedah pa gre že za tretji letošnji poraz desne sredine po predsedniških in parlamentarnih volitvah. "Vsebinske dileme so bile potisnjene v ozadje, ljudje so se ponovno odločali zgolj za politiko, ki jo pooseblja Janez Janša, ali proti njej," je poudaril prvak NSi.
Po porazu nov obračun Janše in Tonina
Kakšne bodo poteze drugih strank in predsednikov, ni naša stvar, je pa prav zaradi tega nujno in še pomembnejše, da v stranki opravimo temeljit razmislek o tem, kako naprej, je sporočil Tonin. Janša je prvaku NSi odgovoril prek twitterja: "Ko in če bo NSi dejansko delala in postala to, kar obljublja, bo na volitvah dobila vsaj 15 odstotkov in marsikaj bo lahko drugače. Dokler pa bo zgolj sledila sirenam in kritizirala tiste, ki se v teh razmerah še borijo, ter na mestu načel imela vinjeto, bo životarila pod desetimi odstotki." V medijih so se pojavile ocene, da je imel predsednik SDS pri tem v mislih nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, ki po junijski zamenjavi vlade zaenkrat ostaja na čelu Darsa. Janša je med drugim sporočil, da je izid glasovanja pri zakonu o vladi, ki ga je zavrnilo več kot 40 odstotkov volivcev, za stranko "čisto okej", iz centrale na Trstenjakovi pa so prihajale ocene, da so bili ljudje zavedeni. Poslanec SDS Branko Grims je dejal, da je bilo pred referendumi veliko medijskih manipulacij, zavajanj in napačnih trditev, o čem ljudje v resnici sploh odločajo.
Rok Čakš: Desnosredinski blok je ujetnik iracionalnega emocionalnega protijanša impulza med večinskim delom volivcev
Da je po tretjem zaporednem porazu desnice potrebna vsebinska, vrednostna in kadrovska katarza, pa je na drugi strani ocenil poslanec NSi Jernej Vrtovec. Po njegovih besedah je treba iskati recepte za to, da se desna sredina okrepi. "Na način, kot ga poznamo zdaj, se žal ne bo okrepila," je dejal Vrtovec, ki je besedni spopad med Janšo in Toninom označil za brezplodnega. S prošnjo za komentar dogajanja smo se obrnili tudi na poslanca SDS Anžeta Logarja, a ta na naše klice in sporočila ni odgovoril. Prvak zunajparlamentarne SLS Marko Balažic meni, da je naloga politikov, da pripomorejo, da v razpravi prevladajo argumenti nad populizmi, in dodaja, da so se v SLS med kampanjo trudili prav v tej smeri: "Če bi vsi zavzeli to držo, bi marsikatera emocija izpadla. Je pa politika tek na dolge proge, kdaj pridobiš in kdaj izgubiš." Ko gre za Toninove pozive k samorefleksiji, pa Balažic pravi, da je ravno letošnje leto pokazalo, da desna sredina pri nas premore veliko potenciala. "Začeli so se uveljavljati nekateri (novi) obrazi, ki bodo potegnili voz dalje. Nisem pa pristaš natikanja plašnic in kazanja s prstom na druge, temveč menim, da mora vsak najprej opraviti nujne korake pri sebi," dodaja prvak SLS.
Čakš: Desna sredina v krizi že dlje časa
Politični analitik in urednik portala Domovina.je Rok Čakš poreferendumsko dogajanje na desnici komentira z besedami, da je Toninu jasno, da je ves desnosredinski blok "ujetnik iracionalnega emocionalnega protijanša impulza" med večinskim delom volilnih upravičencev, kar je poglavitni razlog za več volilnih porazov desnosredinske opcije. "Kako iz tega izskočiti, ni samo vprašanje za SDS, temveč tudi za NSi, ki je sama delna ujetnica istega impulza. Da se tega, kolikor je mogoče, osvobodi, se Tonin zaveda, da mora NSi ponuditi prepričljivo politično alternativo tako Golobovi koaliciji kot Janševi SDS," pojasnjuje Čakš. Desnosredinski pol je po njegovi oceni v krizi že dlje časa oziroma odkar celoten blok izgublja volitve zaradi antijanša refleksa: "In ker velja, da je neumno početi iste stvari in pričakovati drugačne rezultate, je samorefleksija kot prva pot do potencialnih premikov in sprememb politične strategije še kako na mestu."
Grims primerjal Slovenijo z nacistično Nemčijo
Poslanec SDS Branko Grims je v odzivu na izide referendumov razburil z izjavo, da so današnje razmere v Sloveniji "vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933". Na Grimsovo izjavo so se z začudenjem odzvali tudi na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, kjer so poudarili, da Slovenija kot del EU, kjer lahko vsakdo svobodno izrazi svoje mnenje, na volitvah izbira med širokim spektrom strank, svobodno izbira vero, na referendumih glasuje brez pritiska in strahu ter na podlagi prosto dostopnih informacij, nima nič skupnega z Nemčijo iz leta 1933. "Takšno enačenje, ki ni le neutemeljeno, temveč tudi nevarno, omalovažuje dogodke, ki so sledili nacionalsocialističnemu prevzemu oblasti," so še poudarili na nemškem veleposlaništvu.
Janševa politika po njegovem mnenju ni problem za samo stranko SDS, temveč je zanjo mogoče celo rešitev: "Pod njegovim vodstvom bo svoj del volilne baze vedno nagovorila, kar občasno, glede na razmere na levici, zadošča tudi za kakšno relativno volilno zmago. Je pa to glavni problem desnosredinskega bloka kot celote, predvsem zato, ker s protijanša refleksom vedno znova množično mobilizira volivce h glasovanju proti." Ko gre za morebitne spremembe v Janševi stranki, pa Čakš pravi, da je bistvenega pomena to, kaj sploh so dejanski cilji sedanjega vodstva SDS. Če je njihov cilj obdržati svoj približno četrtinski volilni doseg ter ostati glavna politična sila na desnici, potem iz porazov, kot je bil nedeljski, ne bodo potegnili ničesar in sprememb ne bo, pojasnjuje Čakš: "Če pa imajo v vodstvu stranke realno ambicijo, da še kdaj dosežejo potrebno širino za sestavo in vodenje desnosredinske vlade, potem pa lahko iz letošnjega volilnega maratona potegnejo marsikaj uporabnega za prihodnost."
