Seciranje zdravstvene reforme: Pričakujemo udarce. Zaradi zdravstva lahko pade vlada

Zdravstvena reforma. Že leta je ta besedna zveza v številnih različicah v besednjaku tako rekoč vseh političnih strank. Pred zadnjimi volitvami je bilo zdravstvo celo eno najbolj izpostavljenih področij. Tudi zaradi pospeška, ki ga je resorju dala epidemija covida-19. Ta je razgalila najbolj žgoče težave sistema, še bolj senzibilizirala javnost, da spremembe v zdravstvu vse glasneje zahteva, hkrati pa je zaradi slabše dostopnosti in poglobljenih težav še dodatno ustvarila pritisk na to, da se morajo zgoditi korenite spremembe. Zdi se, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nima izbire – reforma ali pogrom. Tega se gotovo zaveda tudi Robert Golob, ki ob vsaki priložnosti poudarja, da ministru stoji ob strani, postavil ga je tudi za podpredsednika vlade. Spodbudno je lahko, da naj bi vsi ključni ministri – tudi za javno upravo, za finance in za digitalno preobrazbo, že sedeli skupaj na to temo in sodelovali pri pripravi reforme, ki vsekakor posega na vsa ta področja.

Kaj za Bešiča Loredana pomeni reforma, kaže časovnica, ki jo je predstavil v začetku leta. V dokumentu Analiza, ki ga je javnosti predstavil januarja kot nekakšno izhodišče za reformo, pa Bešič Loredan zapiše: "Zakonodaja, ki v Sloveniji ureja organizacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti na vseh področjih, je stara skoraj 25 let. V tem času se kaj dosti ni spremenilo, saj so javni zavodi, tako na primarnem kot tudi na sekundarnem področju, organizacijsko, strukturno in upravljavsko še vedno takšni, kot so bili leta 1991." To pove veliko. Razvoj medicine in družbe nasploh je šel naprej, naš sistem pa je obtičal v devetdesetih. Ni nepričakovano, da na ministra že pada z vseh strani, in to vse od imenovanja. Kot opozarjajo naši sogovorniki in kar je nekakšna javna tajna v zdravstvu: neurejene razmere ustrezajo marsikomu. Tudi da bi preusmeril topove nase in stran od Bešiča Loredana, je Golob ustanovil strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, ki odgovarja njemu. Svet bo torej podajal ideje za reformo, vodi ga Erik Brecelj.

Časi niso normalni. Vsi moramo stisniti zobe

Brecelj nam pove, da se srečujejo enkrat tedensko, vmes pa imajo sestanke preko zooma in srečanja posameznih delovnih skupin, ki so jih formirali glede na določena področja. Nekatere zadeve so že končali. "Začeli smo s temami kakovost, primarni nivo, financiranje, ki zajema tudi ZZZS, absentizem, podali smo predloge za hitrejše zaposlovanje zdravnikov in medicinskih sester iz tujine, to je premier danes dobil na mizo, ta teden bomo končali tudi predlog za povečanje vpisa na medicinskih fakultetah. Dodajali bomo pa še sproti," našteva Brecelj. Za povečanje vpisa bodo fakultete prosili še za naslednje študijsko leto. Fakultete sicer pravijo, da tega ne morejo storiti zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev. "Časi niso normalni. Že to, da obstaja tak strateški svet pa da ga je moral ustanoviti predsednik vlade, pomeni, da je nekaj zelo narobe. Vsi ukrepi, ki jih bomo sprejemali, so urgenca. In zato moramo vsi stisniti zobe. Obema fakultetama bomo dali podporo za povečanje kadrovskih in prostorskih kapacitet. Financiranje ljubljanske je že dorečeno, prav bi bilo, da bi se tudi v Mariboru čim prej uskladili. Bo težko, ampak na vseh področjih bomo delali več. Javne zavode bomo prosili, da povečajo tudi kapacitete za klinične vaje, in kolikor sem bil v stiku z bolnišnicami, bodo to z veseljem naredili," na to odgovarja Brecelj.

Tudi glede spremljanja kakovosti že imajo idejo. "Že 20 let poslušamo debate o kakovosti in varnosti, a se nič ne premakne. Pa ni treba hoditi v tujino, saj imamo v Sloveniji odličen primer. Po zgledu registra raka, ki letos praznuje 70 let in je svetovna špica, bi želeli ustanoviti inštitut za kakovost. Ki bi bil ločen od politike," razlaga Brecelj. Na inštitutu bi spremljali najpogostejše diagnoze do rezultatov. "Cilj je manj zapletov, izboljšave, krajše ležalne dobe, nižji stroški. Zato tudi finančno ne bi smelo biti ovir, saj bi dolgoročno privarčevali. Če nam to uspe, bo to velik uspeh," je jasen. In poudari: "Pri tem mora biti zelo razvita informatika. Pomen digitalizacije je velik, tudi s tem se ukvarjamo."

Pa ima dober občutek glede tokratne reforme? Je posluh za njihove ideje na strani politike? "Predsednik vlade ta konkretni predlog podpira. V strateškem svetu je veliko dobrih strokovnjakov. Pa ne mislim sebe, ampak ostale, da ne bo pomote. In dobre ideje imajo. Ampak težava ni nikoli bila v idejah. V 30 letih je bilo idej več kot preveč, samo se ne realizirajo. Zdaj imamo upanje, ker nas je postavil predsednik vlade. Če lahko kdo to realizira, je to on. Mi smo tukaj. Če nas ne bo poslušal, bomo šli. Zaenkrat pa imam občutek, da naše ideje podpira. Tudi če bo kdo imel boljše argumente od naših, jih bomo sprejeli. Saj smo odrasli."

Primarna raven: Okrepiti time z administratorji

Veliko težav je bilo ob koncu minulega leta z ambulantami družinskih zdravnikov. Rešili so jih z začasnimi ukrepi – tako imenovanimi ambulantami za neopredeljene. Stroka svari, da lahko do podobnega scenarija pride tudi na področju pediatrije in ginekologije. Težave v primarnem zdravstvu se namreč vlečejo že leta. In ko se lomi na primarni ravni, se lahko zlomi cel sistem, opozarja direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik, ki rad poudarja, da se na primarni ravni lahko reši kar 80 odstotkov zdravstvenih težav. "Za dobro funkcioniranje zdravstvenega sistema je primarno zdravstveno varstvo ključno. Dobro organizirano pomeni možnost kvalitetnega in vrhunskega dela sekundarnega in terciarnega dela zdravstva. Za to pa potrebuješ strokovnjake in finance. Torej ustrezne ljudi, ki bodo ustrezno nagrajeni in bodo imeli ustrezen čas," pravi Završnik.

Strateški svet se je težav primarnega zdravstva že lotil. Brecelj sicer priznava, da jih ne bodo rešili čez noč. So pa to področje že obravnavali na svoji drugi seji. To delovno skupino vodi Egon Stopar, direktor zdravstvenega doma v Ajdovščini, ki je dokazal, da se da, kot pravi Brecelj. "Zdravstveni dom je bil v zelo slabem stanju, zdravniki so odhajali, a je našel nove, privabil upokojene … Ima veliko idej, zelo se trudi. Računam, da bo dokument za primarno raven pripravljen čez kakšnih 14 dni, da ga predstavimo," je optimističen.

V Praktik.umu, sindikatu zdravnikov družinske medicine, ki ga vodi Igor Muževič, si v prvi vrsti želijo obsežne administrativne razbremenitve. "Osebni zdravnik ne sme imeti nobenega opravka z delom, za katero ni nujno znanje, pridobljeno na medicinski fakulteti. Zdravstvene time bi zato bilo treba okrepiti še s pol medicinske sestre in administratorjem." Tako Muževič, ki ponavlja, da je obremenitev zdravnikov s številnimi administrativnimi postopki eden ključnih razlogov, da se mladi ne odločajo za to specializacijo. Reforma naj bi dala tudi odgovor, kako v družinsko medicino pritegniti čim več študentov medicine. Poleg štipendij za družinsko medicino v sindikatu menijo, da je zelo pomembno, da zdravniki dobijo možnost proste izbire, ali bodo delali v zdravstvenem domu ali kot koncesionarji. "Sindikalna anketa, stara nekaj let, je pokazala, da si 97 odstotkov tistih, ki so v njej sodelovali, želi proste izbire, hkrati je 75 odstotkov teh odgovorilo, da bi raje delali v zdravstvenem domu."

Da bi pritegnili več študentov medicine k specializaciji iz družinske medicine, v Praktik.umu opozarjajo na nujno ureditev nagrajevanja prizadevnejših zdravnikov in tudi znižanje glavarinskega količnika na 1500, obenem pa spodbujanje zdravnikov, da opredelijo več kot 1895 sedanjih glavarinskih količnikov s krepitvijo tima. Završnik ima še eno idejo za specializante - naj krožijo tudi na primarni ravni, da bodo spoznali to delo od blizu in hkrati razbremenili kader.

Praktik.um še meni, da bi morali sedanje začasne ambulante za osebe brez zdravnika preoblikovati v ambulante za nadomeščanje, ki bi bile namenjene bolnikom, katerih zdravnik je dalj časa odsoten, a ne želijo k drugemu zdravniku. Nadomeščanje začasno odsotnega kolega namreč sodi med največje obremenitve za zdravnike. Završnik ima podobno željo. Ilustrira, da je vsak zdravnik šest tednov v letu odstoten zaradi letnega dopusta. V nasprotju s specialisti, ki lahko imajo ambulanto zaprto, tega na primarni ravni ne morejo narediti. Kar zahteva neizogibno nadomeščanje kolegov. Če je v zavodu 50 zdravnikov, je to 300 tednov nadomeščanja v letu.

Ideja o prenovi urgenc že razburjala

Reformiranje primarne ravni gre z roko v roki s spremembami na področju nujne medicinske pomoči (NMP). Jeseni je javnost dodobra razburkal elaborat prenove NMP, ki je neuradno pricurljal v javnost. Predvsem lokalne skupnosti, župani in določeni zdravstveni domovi so šli na okope, ker je šel v smeri predloga ukinitve nekaterih dežurnih služb - okoli 30 krajev po državi bi ostalo brez dežurnega zdravnika. Skupino, ki je elaborat pripravila, vodi mariborski šef urgence Gregor Prosen. Z njim smo v začetku leta opravili daljši pogovor, ki je bil nato objavljen v naši sobotni prilogi. Povedal nam je, da gre v osnovi za iste ideje, ki so jih imeli že pri snovanju mreže urgentnih centrov, zgrajenih v času Milojke Kolar Celarc. Toda projekt ni bil izpeljan celostno, sploh vsebinsko. Namesto 50 dežurnih služb po državi nameravajo po tej ideji ponekod ustanoviti tako imenovane satelitske urgentne centre, ki bi prevzeli paciente širšega območja. Bi jih pa bolje opremili, je tedaj poudaril Prosen.

Pred tem bi želeli urediti enoten in celovit dispečerski sistem. Torej po vsej državi poenotiti odziv na klic na 112. Vanj namreč še zdaleč niso vključene vse dežurne službe - le 31 izvajalcev je vključenih, koordinirajo pa samo 66 odstotkov intervencij oziroma pokrivajo polovico prebivalcev Slovenije. Ni niti jasno, koliko reševalnih vozil je v danem trenutku v državi na voljo in kje so. Poleg tega službe nimajo primerne tehnične opreme in tudi kader je zelo različno usposobljen. Vse to piše v omenjenem elaboratu.

Velike težave v urgentni medicini so tudi s kadri. Podobno kot pri družinski medicini tudi za urgentno ni interesa študentov in mladih zdravnikov, da bi se odločili za to specializacijo. Ideje skupine so zato v smeri beneficiranega delovnega staža in višjih plačnih razredov za to specializacijo.

Pa niso pričakovanja vseh akterjev reforme morda previsoka? Jim bo tokrat res uspelo? "Uf … Če bi imel jaz pet odstotkov moči, kot si ljudje zdaj predstavljajo, da je imam, bi bil zelo vesel! Ničesar ne morem obljubiti, le to, da bomo pripravili dobre predloge. Pričakujemo pa udarce. Saj se ve, koliko interesov je v zdravstvu. In ti udarci so se že pojavili. Dogajajo se krivice, poskušajo me omejiti … Tudi v službi. Ampak saj sem dal že marsikaj skozi, gremo naprej. Ne skačem več na prvo žogo. To je samo stimulus, da se borimo naprej. Ampak reforma ni odvisna od nas. Že v koaliciji je vprašanje, če nas ne bodo minirali. Tudi tam si morda kdo želi, da Golobu spodrsne na področju zdravstva. Prej so zaradi zdravstva padali ministri, a zdaj lahko pade vlada. In zna se zgoditi, da nam bo vlada vsako leto padala na področju zdravstva. Bojim se, da je želja po egoistični prevladi na politični sceni večja od želje, da se za bolnike kaj uredi. Veliko ljudi ima interes, da se nič ne spremeni. Od zdravnikov, ki ne želijo sprememb, ker je lepo delati brez nadzora. Ne da te nekdo vpraša, koliko si prejšnji mesec naredil. Vprašal sem recimo eno gospo na ZZZS, ali je možno dobiti podatke o tem, koliko smo obremenjeni. Oni te podatke imajo. Retorično me je vprašala, ali si to resnično želimo," pripoveduje Brecelj, kot vedno brez dlake na jeziku.

Očitki, da Bešiču Loredanu še ni uspelo predstaviti reforme, so po njegovem krivični, glede na 30 let, ki so minila brez nje. Ključ reforme, še sklene Brecelj, pa mora biti, da postavimo pacienta v središče. "Ne moremo pa ljudi, ki ne vidijo bolnika v središču, prisiliti, da to vidijo. Kaj si politika želi? Da Golobu spodrsne na zdravstvu ali da bo bolnikom bolje? Žal se bojim, da prvo. To je Slovenija. Ko me torej vprašate, ali nam bo uspelo reformirati zdravstvo, je odgovor: Da. Če nam bo uspelo reformirati družbo. Medicina je odraz družbe."

Nemogoče je tuji sistem transplantirati

V pripravo reforme je vključena tudi zdravniška zbornica. Sestajajo se z ministrstvom, kar nekaj njihovih funkcionarjev je tudi v strateškem svetu. "Pričakujemo, da se bodo končno zgodile spremembe, ki bodo naredile slovensko zdravstvo bolj učinkovito in bolj urejeno," uvodoma pove predsednica zbornice Bojana Beović. Tudi ona najprej izpostavi mlade: "Treba jim je omogočiti, da lahko delajo tako kot njihovi vrstniki. V različnih delovnopravnih položajih. In da na ta način naredijo največ. Želimo doseči, da bomo ohranili stabilen javni zdravstveni sistem. Sistem pa je javen za bolnika, torej za tistega, ki ga potrebuje. K temu morajo biti usmerjene spremembe. Kako torej bolnika, ki potrebuje zdravstvene storitve, z njimi čim bolj oskrbeti. Da bomo zagotavljali čim boljše zdravje prebivalcev. Eno je ta delovnopravni položaj zdravnika, ki bi lahko delal na različne načine, delal čim več in s tem čim več prispeval. Na drugi strani pa je organizacija zdajšnjih zdravstvenih zavodov, ki očitno ne ustreza. Tudi zaradi negativnih bilanc, ki so ves čas prisotne. Ne moremo reči, da je toliko bolnišnic slabo vodenih, ampak gre za neki sistemski problem. To je treba približati konceptu, ki ga že poznamo, to so javna neprofitna podjetja. Vse skupaj pa mora spremljati konstanten, strokovno utemeljen nadzor kakovosti. Potem je še stvar financiranja zdravstvenega sistema. Premisliti je treba, kaj mora biti financirano iz proračuna in kaj je tisto, kar pomeni zdravstveno zavarovanje," razlaga.

Prav se ji zdi, da se zgledujemo po tujih zdravstvenih sistemih. "Seveda je nemogoče tuji sistem transplantirati iz ene države v drugo, so pa določene dobre prakse, ki jih lahko povzamemo. Kako se bo na koncu odločil minister in zlasti kako se bo odločil parlament, je vprašanje. Koalicija je v parlamentu stabilna, ima večino. Zato obstaja realna možnost, da bodo te spremembe dejansko realizirane."

Nekatere bi se morale zgoditi že takoj, poudari. "Recimo plačna razmerja. Imamo velik problem pri zdravnikih, da odhajajo ne le v tujino, ampak tudi v zasebni sektor. Kar samo po sebi ni problematično, ker je velik del tega javno zdravstvo. Zdravniki tam še naprej opravljajo storitve, ki jih ljudje potrebujejo. Problem pa nastane, da v zasebnih institucijah opravljajo manj zahtevne posege kot v javnih. Tako se zmanjšuje število zdravnikov v tako imenovani težki medicini. Sposobne mlade zdravnike moramo zadržati tam, kjer jih potrebujemo. Urgenca recimo nikoli ne bo v zasebnih rokah. In ta zdravnik mora biti enako plačan, kot če bi šel delat nekaj podobnega k zasebniku," premišlja predsednica zdravniške zbornice. Za zgled postavi Madžarsko. "Z enostavnim posegom v plače so rešili težavo odhajanja njihovih zdravnikov v Avstrijo. To je dobra praksa, ki jo lahko kopiramo in države ne stane veliko. Sigurno manj, kot če zdravnike, v katere je bilo veliko investirano, izgubimo," pravi.

Predvsem pri kadrih je pomembna vloga zbornice. A opozori, da bistveno manj, odkar so leta 2017 prenesli podeljevanje specializacij po področjih na ministrstvo. "Prej je bil razpis namenjen generaciji. Potem je ministrstvo začelo razpisovati bolj na široko, kar je pomenilo, da so šli mladi tja, kjer jih je veselilo. In to je pomenilo težavo za družinsko medicino. Mi pa tudi ne moremo podeliti več specializacij, kot imamo diplomantov. Ne moremo iz dveh diplomantov narediti treh specialistov. Ne moremo čarati. Letijo pa takšni očitki na nas. Tudi zlonamerni," pove.

Da doslej še ni bilo reforme, je tudi po njenem stvar "interesov". "V javnem sistemu je možno kadrovati nespametno. Če imaš podjetje, za katero si zainteresiran, da ga vodiš tako, da so bilance pozitivne in lahko vlagaš naprej, nisi zainteresiran za neko nespametno kadrovanje. Tam so tudi nabave bolj pod kontrolo. Imamo mozaik nekih interesov, ki vzdržujejo stvari take, kot so."

Za konec izpostavi: "Pojmi, kaj je javni sistem, kaj državni in kaj zasebni, morajo biti jasni. Nizozemska je država z najboljšimi zdravstvenimi izidi. Vse bolnišnice so v zasebni lasti. Ves primarni sektor tudi. Ampak vse to je vključeno v javni zdravstveni sistem. Ta je torej javen za uporabnika, ne za izvajalca – to so lahko državne institucije, cerkvene institucije, skladi, svobodni zdravniki …" pripoveduje. In poudari: "Zdravnik mora povsod, kjer dela, opraviti svoje delo! Tudi profesorji na FDV lahko imajo svoje zasebno podjetje in popoldan delajo tam, dopoldan pa v javni ustanovi. Ampak stvari morajo biti transparentne. Ljudi se ne sme preganjati, če dodatno delajo. Hvala bogu, da delajo več, saj je potem več narejeno. Ampak stvari morajo biti regulirane! To je potem napaka, če je nekdo sredi dopoldneva šel operirat k zasebniku ali če nekdo dela v zasebni ambulanti in pacienta potem uvrsti na začetek čakalne vrste v javni ustanovi. In to je tudi kaznivo. Tak pacient mora iti prav tako v čakalno vrsto. Pregledan pa je lahko v zasebni ustanovi. V Sloveniji imamo navado, da zaradi stvari, ki so napaka, porušimo cel sistem. Namesto da bi to kontrolirali. Zakaj nekdo, ki opravi vse delo dopoldne, ne bi delal še popoldne, če to želi? Več bo teh prepovedi, slabše bo. Mladi v drugih poklicih delajo na vse možne načine. Zdravniki si tudi želijo."

Zakon o zavodih omogoča davčno oazo

Reforma je v osnovi seveda sprememba zakonodaje. Da zelo pozdravlja ministrovo ambicioznost, da se loti korenitih sprememb, uvodoma pove profesor za zdravstveno pravo na Fakulteti za upravo dr. Bruno Nikolić. A opozori: "Želi pa v zelo kratkem času spremeniti čisto vse. Začel je na ministrstvu in tam spremenil najožjo ekipo, potem je prišlo do sprememb širše. Kar potegne za sabo tudi paralizo določenih segmentov na ministrstvu."

Zadnja večja reforma v zdravstvu je bila po njegovi oceni uvedba dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, potem so sprejeli še zakon o zdravstveni dejavnosti. Od 2008 pa sistem bolj kot ne stagnira, pravi. V nasprotju z mnogimi, ki govorijo o prepočasni reformi, Nikolić opozarja na prehiter tok sprememb. "Najlažje je spremeniti zakon. Tukaj potrebuješ samo politično voljo. Koalicija ima takšno večino, da skoraj težko pride do težave. Ampak kaj se potem zgodi v operativni fazi, kako bodo ljudje izvrševali novo zakonsko podlago, tukaj pa so neverjetne težave. Sploh v javnem sektorju, ki je manj fleksibilen. Ljudi tudi ne moreš nagraditi, da bi bili bolj učinkoviti. To je torej težava, ko se spremeni več stvari naenkrat," razloži. In doda: "Sem eden teh, ki bi si želeli spremembe na bolje. Sem pa konservativen v tem smislu, da ni vsaka sprememba dobra. Najslabše je, če pride do spremembe samo zaradi tega, da lahko na ravni politične agende naredimo eno kljukico. Naj se naredijo premišljene stvari. Tudi če si za to vzamejo kak mesec dlje."

Opozori, da imamo zakon o zavodih, ki je bil sprejet že 1991. "Sprejet je bil začasno, dokler ne najdemo boljše rešitve," spomni. Spreminjal se je že vsaj desetkrat, a prave spremembe ni bilo. Zakaj? "Ker omogoča davčno oazo. Imamo kopico zasebnih zdravstvenih zavodov. Njihov primarni namen ni ustvarjanje dobička. Ga pa ustvarjajo – temu rečejo presežki prihodkov nad odhodki. S temi presežki po zakonu o zavodih ne smejo prosto razpolagati. Je pa v zakonu določilo, ki se v praksi razlaga na način, da lahko ustanovitelju izplačujejo te presežke. Ne vem, po kakšni pravni podlagi sploh ta presežek potem obdavčijo, saj temu ne rečejo dobiček, ker mu ne smejo. To so zavodi z milijonskimi presežki! Kaj se z njimi počne, je vprašanje. Bili so tudi že primeri, ko so recimo občine kot ustanoviteljice pozivale zavode k izplačilu teh presežkov. Na področju javnih zavodov potrebujemo korenito spremembo. Pravno podlago moramo narediti primerno trenutni situaciji, ko imamo javne zavode in koncesionarje."

Čista ukinitev koncesionarjev bi bila nesprejemljiva, "ti rešujejo zdravstvo", je jasen. Strinja se z Bojano Beović, da je treba odhajanje kadra zamejiti. "Ljudje, ki odhajajo, so sposobni, ambiciozni, intelektualci. Če takega človeka omejuješ, ne bo dobro," opozori. Rešitev? "Boljše upravljanje v javnih zavodih. Pravna ureditev javnih zavodov je katastrofalna. Bili so poskusi spreminjanja upravljavske strukture znotraj tega rigidnega okvira. Sodeloval sem pri enem takih poskusov – Centru za otroško srčno kirurgijo. Trudili smo se, delali smo 'špage', da bi znotraj te strukture naredili nekaj bolj modernega in primernega za sodoben čas! In imeli ogromno težav, saj je bilo toliko rešitev nezakonitih, neskladnih z zakonom o zavodih, ali pa smo hodili po robu. Treba je torej spremeniti ta zakon. Nad javne zavode se je zgrnil tak črn oblak, da je treba korenito zarezati," je slikovit.

Zakaj reforme še ni bilo? "Na ministrstvu mi je pred leti en uslužbenec, ne bi ga imenoval, rekel, da je vsaj 14 reform v predalih. V vsaki vladi so poskusi za to. Težava pri teh korenitih spremembah je, da ni zaželeno, da se sprejemajo v drugem delu mandata. V zadnjem letu take velike reforme ne bodo šli delat. Celo Obama, ki je bil neverjetno popularen, je, ko je sprejel Obamacare, naslednje leto izgubil večino v kongresu. In imel potem velike težave pri vladanju. Za zdravstvene reforme je najpametneje, da se sprejemajo takoj po volitvah. Takrat ima oblast največjo podporo. Njihov sprejem pa je velikokrat tudi odvisen od trenutnega momentuma, od sreče. Tukaj so še interesne skupine, ki bi ob tem izgubile. Ti zdaj dobro pilotirajo. Ker so postali močni, imajo največ kapitala. Zato mora biti minister tu zelo prebrisan in takten, da se bo znal obračati znotraj tega. Doslej je bil zelo brezkompromisen, kar pa se mu je vrnilo. V javnosti je moral recimo spremeniti držo, včasih na malce zanimiv način. Da se minister opravičuje županu, je neznačilna ministrska drža," pomenljivo doda. In sklene: "Slovensko zdravstvo je ferrari, ampak starejšega letnika. Treba ga je popraviti."