Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije (OHS) bo letos že šestnajsto leto odprl vrata kakovostne slovenske arhitekture po vsej državi. Dogodek bo potekal od 11. do 13. aprila, najširša javnost pa si bo lahko brezplačno in pod vodstvom strokovnjakov ogledala preko 70 arhitekturnih projektov različnih tipologij.
Cilj festivala OHS je odgovorno ravnanje s prostorom. Skozi osebno izkušnjo želi vsakomur približati vrednote kakovostne arhitekture in spodbuditi aktivno vključevanje v dialog o grajenem prostoru. Izpostavlja primere dobrih praks, ki ponujajo rešitve za družbene, ekonomske in okoljske izzive, s katerimi se soočamo.
Letošnji festivalski program je med prispelimi predlogi izbrala strokovna žirija, ki jo je sestavljalo pet strokovnjakov na področju arhitekture in oblikovanja: arhitektka in profesorica Tina Gregorič, arhitektka Ana Grk, arhitekt in raziskovalec Jure Henigsman, arhitekt, raziskovalec, kustos in pedagog Andraž Keršič ter filozofinja in raziskovalka Mateja Kurir.
Andraž Keršič o pomenu in vlogi festivala Odprte hiše Slovenije
"Arhitekturo lahko razumemo šele, ko jo obiščemo. Festival OHS je izjemna priložnost, ki vsakomur omogoča, da si brezplačno ogleda zasebne domove, pisarne, zavode ali ključne objekte iz zgodovine slovenske arhitekture. Šele, ko te prostore začutimo v merilu ena na ena, lahko za hip potešimo svojo prostorsko radovednost. Pomen festivala sega tudi preko izkušnje dobre arhitekture, saj je ta s predstavljanjem aktualnih dosežkov arhitekturne produkcije tesno za petami izmuzljivemu duhu časa. Sicer nedostopni objekti strokovni in splošni javnosti vedno znova odstirajo daljnosežnost kreativnega potenciala ustvarjalcev in dobre kulture gradnje."
Osrednja tematika letošnjega arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije je Dediščina za prihodnost. Prevprašuje pojem dediščine v kontekstu prostora in arhitekture, njeno razumevanje in vrednotenje ter pomen za prihodnost. Vabi k raziskovanju stavb in prostorov ter njihovih zanimivih zgodb, od inovativnih pristopov k ohranjanju, iskanju ravnotežja med spoštovanjem tradicije in lokalnih posebnosti do upoštevanja kompleksnih izzivov sodobnosti in prilagajanja nanje.
Izpostavlja tudi ključno vprašanje, katere prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci festivala in avtorji predstavljenih projektov želi letošnji festival OHS poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri oblikovanju skupne prihodnosti.
Festival OHS se v letu 2025 pridružuje praznovanju 160. obletnice rojstva pomembnega slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. V festivalskem programu bodo zato nekaj vodstev namenili tudi predstavitvi njegovih del. V Ljubljani se bodo obiskovalci lahko udeležili arhitekturnega sprehoda po Fabianijevi Ljubljani in si ogledali stavbo Mladike, v Štanjelu pa organizirajo vodstvo po Ferrarijevem vrtu.
Vstopili boste lahko tudi v zasebna stanovanja, enodružinske hiše, izobraževalne in kulturne ustanove ter poslovne in turistične objekte. Na Dvoru pri Žužemberku si boste lahko ogledali Prenovo Auerspergove železarne, v katero so umestili Interpretacijsko–informacijski center območja Natura 2000. Vrata odpira Center starejših KO-RA na Ravnah na Koroškem. Na Gorenjskem si boste lahko ogledali čudoviti Alpski hiši in Vhodni objekt v Sotesko Vintgar. V sklopu festivala se boste lahko udeležili tudi ogleda gradbišča Centra Rotovž v Mariboru, organizirajo pa tudi voden ogled po Pokopališču Ankaran. Na arhitekturna vodenja vabijo tudi v Celje, kjer si boste lahko pod vodstvom arhitektov ogledali prenovljeno Fotohišo Pelikan in se sprehodili po Grajskih poteh.
Odprte hiše Evrope
Odprte hiše Slovenije so od februarja 2023 partner projekta Open House Europe, ki povezuje 15 evropskih mest in Slovenijo. Projekt želi spodbuditi bolj vključujočo razpravo o arhitekturi kot skupni evropski identiteti in opolnomočiti državljane, da se zavzemajo za kakovostno zasnovano grajeno okolje. Spodbuja dostopnost in izpostavlja dobre prakse v arhitekturi, ki se odzivajo na sodobne okoljske in družbene izzive.
