Urška Mlinarič
Zdravniki si od plačne reforme obetajo veliko. V prvi vrsti plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo, ki jim ga je vlada Roberta Goloba obljubila že v lanskem stavkovnem dogovoru s sindikatom Fides. Marsikdo ga je razumel kot obljubo o končni uresničitvi želje tega sindikata po izstopu iz enotnega plačnega sistema, potem ko so bili, kljub nestrinjanju, leta 2008 potisnjeni v enotni plačni sistem.
Ta, kot je velikokrat v preteklosti ponavljal še aktualni predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, ki se po tridesetih letih poslavlja s te funkcije, ni omogočal obravnave specifik in nagrajevanja izjemnih kadrov. Da ima sistem velike pomanjkljivosti, zato je reforma potrebna, pritrjuje tudi vlada. Na ministrstvu za zdravje, kjer so sindikatom zdravstva, zdravstvene nege in socialnega varstva v stebrnem pogajanju predstavili analizo sistema plač v javnem zdravstvu, ugotavljajo, da je ob podrtih plačnih razmerjih "veliko število dodatkov, preveliko število delovnih mest, pomanjkanje stimulacij, nagrad za višjo kakovost storitev in smotrnejšo porabo sredstev". In da plače niso primerljive s plačami v primerljivih državah EU. Pri tem so postregli tudi s podatki o razmerju med povprečno plačo v neki državi in zdravniško plačo. A so podatki težko primerljivi, saj so v državah različni sistemi in so zato razmerja prikazana tako za zaposlene zdravnike kot zasebnike. Največji razkorak med državami EU je v Nemčiji, kjer zdravniki s.p.-ji dosegajo razmerje ena proti 4,4 plače. Največji razkorak med povprečno in zdravniško plačo v javnem zdravstvu imajo na Portugalskem: ena proti 2,4, enako velja za Nizozemsko, a gre za s.p.-je. V Estoniji, kaže analiza, imajo v javnih zavodih zdravniki 1,7-kratnik povprečne plače.
Želja po trikratniku plače
Želja Fidesa, da bi imeli zdravniki trikratnik povprečne plače, ni od včeraj. Ali si torej v stebru obetajo evropsko primerljivo plačo, smo med drugim želeli povprašati podpredsednika sindikata in glavnega pogajalca Gregorja Zemljiča. Že večkrat je namreč po pogajanjih izrazil zadovoljstvo, da je vlada postregla z evropskimi številkami. Iz Fidesa so na prošnjo za pogovor odgovorili, da "smo v trenutku, ko se šele začenjajo vsebinska pogajanja o novem plačnem zdravstvenem stebru, osredotočeni na vsebino pogajanj in zapisane roke za novo plačno zakonodajo, ki izhajajo iz podpisanih sporazumov z vlado". In še, da je sindikat pričakovanja zdravništva glede ureditve pogojev za dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem, vključno s prenovo sistema nagrajevanja, že večkrat javno predstavil.
V januarskem stavkovnem dogovoru z vlado si je Fides, ki je bil nezadovoljen z izpogajanim dvigom plač za zdravnike za od štiri do 16 odstotkov v letošnjem letu ob že dogovorjenih štirih odstotkih aprila, zagotovil varovalko, po kateri bodo v primeru, da plačna reforma – zakon o sistemu plač v javnem sektorju skupaj s plačno lestvico – do januarja 2024 ne bo realizirana, odpravo nesorazmerij izpogajali v ločenih pogajanjih. Pri čemer je njihova zahteva 20 odstotkov za vse, tudi izkušenejše zdravnike.
Tudi zaradi omenjene varovalke so v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS), katerega člani so vsi profili obeh dejavnosti, tudi zdravniki, zadržani, saj vseskozi nasprotujejo izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. "Steber smo začeli graditi brez temeljev, to pa po našem mnenju ni mogoče, saj je treba določiti jasna pravila igre. Na centralnih pogajanjih bi se najprej morali dogovoriti, kaj bo predmet novega zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kaj bo predmet kolektivnih pogodb, kakšni bodo skupni dodatki. Trenutno imamo vtis, da smo v zdravstvu in socialnem varstvu poskusni zajček. Če bo ta plačni steber dogovorjen, ga bodo morda prenesli na druge, sicer ne. Ne želimo si, da bi to bil edini steber, saj bi bilo to razumeti kot izstop iz plačnega sistema." Tako predsednica SZSVS Irena Ilešič Čujovič, ki se strinja, da je treba ponovno vzpostaviti ustrezna razmerja v zdravstvenih timih in v zdravstvu nasploh. A da je treba končno sprejeti tudi standarde in normative za zdravstveno dejavnost, saj njihova odsotnost povzroča kaos. "Zdaj vsak direktor javnega zavoda po svoje krmari in določa, koliko in kakšen kader potrebuje za določen oddelek, storitev, in to glede na odmerjen denar. To daje preveč prostora tako plačniku storitev kot posameznemu izvajalcu pri določanju števila delavcev." Ob tem je nujno določiti časovnico, kako bomo do potrebnega kadra v zdravstvu prišli, pojasnjuje, in da je problem sedanjega zdravstvenega sistema tudi upravljanje zavodov. Čeprav nekaj orodij za nagrajevanje je, Irena Ilešič Čujovič meni, da je treba ta okrepiti in striktno izvajati, predvsem pa se ne sme dogajati, da delavci za hude kršitve dolžnosti iz delovnega razmerja – kot je bil primer "vlakovnega evidentiranja" ortopedov na ortopedski kliniki v Ljubljani v času kovida – niso ustrezno sankcionirani: "Posledično se požar širi po celotnem sistemu, tisti, ki delajo pošteno, se počutijo izigrane."
Poseg v dodatke in dni dopusta
Iz nekaterih vladnih izjav je razbrati, da bi se radi v reformi lotili tudi določenih dodatkov. Zlasti zdravniki imajo veliko dni dopusta. Tisti čez 50 let starosti in upoštevajoč zahtevnost dela jih lahko v skladu s kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike letno dobijo tudi več kot 55 dni. Irena Ilešič Čujovič meni, da se je tega vprašanja treba lotiti s tresočo roko: "Da bi najprej zmanjšali pravice ljudem, ki so v sistemu in v njem večinsko vztrajajo, ker so nepopravljivi idealisti, in šele potem kaj na novo določili, ne bi bilo dobro za sistem." Igor Muževič, predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik-um, po drugi strani pravi, da družinski zdravniki zmanjšanju števila dni dopusta ne bi nasprotovali, če bi v reformi uredili vse druge pereče stvari, na katere opozarjajo že leta.
Težava zdravstva, tako v vladi, naj bi bilo tudi skoraj 600 različnih delovnih mest, ki so bila oblikovana v 15 letih in jih je treba racionalizirati. Sindikalistka pravi, da temu sicer ne bodo nasprotovali, a zreducirati delovna mesta na številko 100 po njenem ne bo mogoče: "Vlada se mora zavedati, da je v zdravstvu zelo veliko različnih profilov poleg zdravnikov in medicinskih sester." In tudi reformna želja vlade, da med stebri ne bi bilo primerljivosti, se ji zdi nerealna: "Poklici se bodo vedno primerjali. Treba pa se je dogovoriti, kaj je primerljivo in kaj ne." In pri tem navede socialnovarstvene zavode, ki imajo šolski del in bi bili zato po vladnih idejah uvrščeni v steber zdravstva in socialnega varstva, ter zavode, ki so šolski, a imajo tudi zdravstveni del, kot je Cirius, in bi bili v stebru za izobraževanje.
Na vprašanje, ali so upravičene vse glasnejše kritike, da devet mesecev dela ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ne kaže dobrih obetov za udejanjanje zdravstvene reforme, odvrne, da sama, upoštevajoč, da na reformo, ki so jo vsakokrat ustavili različni lobiji, čakamo že 30 let, ne bi bila tako kritična: "Če bo izpeljana v tem mandatu, bo že to veliko." Bolj sporno se ji zdi, da kljub ministrovim obljubam za zdaj ni socialnega dialoga o reformi na ravni ekonomsko-socialnega sveta: "Ne išče se širši družbeni konsenz, ki bo za zdravstveno reformo nujen."
