Ni stvar v tem, da HDZ ne poskuša, o, nasprotno, še kako se trudi, vendar ji ne gre. Na Reki ji ni nikoli z nobeno finto (ampak saj tudi nikomur drugemu ni) uspelo z oblasti odstraniti SDP, v Zagrebu in Splitu pa je požela le nekaj epizodnih uspehov kratkega veka. Okej, v Zagrebu je trajalo nekoliko dlje – tam je bil bivši župan Milan Bandić, glavni in edini tekmec ter eden od največjih tranzicijskih lopovov med hrvaškimi politiki, celi dve desetletji na oblasti (če zanemarimo tisti mesec ali dva, ko je bil v preiskovalnem priporu). In to prav po zaslugi podpore hadezejevih mestnih svetnikov, ki so, včasih tudi proti svoji volji, glasovali za njegove odločitve samo zato, ker jim je tako ukazala strankarska centrala, ki ji je Bandićev skupek kupljenih in podkupljenih predstavnikov ves čas zagotavljal parlamentarno večino. In tako je bilo treba, evo, uslugo vrniti na ravni glavnega mesta in glasovati za Bandićeve odločitve, ne glede na to, kako stupidne in škodljive so bile.
V Splitu je bilo malo drugače: HDZ od leta 1990 na lokalnih volitvah ni nikoli osvojila večine glasov, dokler leta 2017 ni večina spodobnih meščanov (tistih, seveda, ki so bili sploh pripravljeni oditi na volišča) nerada sklenila, da je bolje glasovati za manjše zlo: glavni in edini tekmec hadezejevega kandidata je bil razvpiti "kontroverzni podjetnik" Željko Kerum, še eden iz galerije tranzicijskih megatatov, ki sicer mesta v teh štirih letih ni mogel več z ničemer presenetiti, je pa upočasnil njegov razvoj.
Hudiča, si je mislila tedaj maloštevilna večina Splitčanov in Splitčank, če že moramo imeti župana, ki nam ni všeč, naj bo to hadezejevec, veliko ne moremo izgubiti. Toliko bolj, ker gre za akademsko izobraženega človeka, Splitčana, katerega vsi predniki so Splitčani, človeka z gosposkimi manirami. Plus, ta Andro Krstulović Opara si je dober s Plenkovićem, zato bo nedvomno dosegel, da iz državnega proračuna končno nekaj denarja kapne tudi v naše mesto.
Kapnilo je, tega mi ni treba posebej omenjati, komajda kaj, župan Andro (sicer moj dragi znanec, skorajda prijatelj, čeprav se nisva videla že več kot pet let) ni ponovno kandidiral. Predvsem iz zdravstvenih razlogov, ampak deloma tudi zaradi tistega, kar je bilo mogoče razumeti iz njegovega kratkega sporočila svojemu nasledniku: "Nikar se ne povezuj s Kerumom." Dobro je vedel, o čem govori: brez prisilnega sodelovanja s tem vojnim dobičkarjem in mirnodobnim prostaškim goljufom oziroma brez glasov njegovih privržencev v mestnem svetu ni mogel sprejeti niti ene pomembne odločitve, če ni v zameno pristal na neko protiuslugo.
Ta Androv naslednik, doktor fizike in univerzitetni profesor Ivica Puljak, eden iz velikega mednarodnega tima znanstvenikov, ki so v Cernu uspeli zaribati Higgsov bozon, že od nekdaj kot mantro ponavlja svoj slogan za hrvaške volivce: "Ali Hrvaška ali HDZ!" Če vprašate mene – ta slogan bi se moral pojavljati in ponavljati vsak dan, od dneva Tuđmanove smrti do danes. Stoodstotno drži, potrjen je bil tako empirično kot teoretično, obstajajo tudi pravnomočne razsodbe, ki se, kar se smisla tiče, popolnoma skladno rimajo z njim.
Zagreb, Split in Reko lahko oblega, ponižuje in izčrpava, toda z nobeno od do zdaj preizkušenih metod jih ne more od volivcev dobiti na pladnju
Da vas ne gnjavim še naprej, se bom vrnil k uvodnim vrsticam: v 33 letih HDZ ni uspela (vsaj ne samostojno in brez ponižujočih kompromisov) zavladati v nobenem od treh največjih hrvaških mest. Ljudje, ki so prve korake naredili na asfaltu in ki prehod za pešce prečkajo samo pri zeleni luči, HDZ preprosto ne verjamejo. Verjeli ne boste niti vi, če vam povem: eden od njih je tudi Andrej Plenković, predsednik te iste HDZ in zdaj že dolgoletni premier Republike Hrvaške. Več kot solidno izobražen, elokventen, sposoben tega, da se samemu sebi ne zagabi, ker neštetokrat ponavlja iste fraze, fokusiran predvsem na lastni karierni preboj, se ta človek (kot rojen za nesimpatičnega protagonista nekega romana s prehoda iz književnega realizma v moderno!) popolnoma razume, da HDZ – vseeno katerega kandidata ponudi – ne more osvojiti treh največjih hrvaških mest. Zagreb, Split in Reko lahko oblega, ponižuje in izčrpava, toda z nobeno od doslej preizkušenih metod jih ne more od volivcev dobiti na pladnju.
Zato je zdaj v sodelovanju z novim finančnim ministrom zasnoval popolnoma novo strategijo: ukinitev doklad. Doklada je (ne vem, kakšna je situacija v Sloveniji, zato bom na kratko opisal) odstotek od davka na dohodek; odstotek, ki ga lahko vsaka enota lokalne samouprave po lastni presoji zaračunava svojim meščanom, vendar največ 18 odstotkov. Torej - doklada je davek na davek in se steka naravnost v proračun mesta ali občine. Obstajajo mesta in občine, ki je sploh ne zaračunavajo ali jo obračunavajo po res nizkih stopnjah. Najvišje pa zaračunavajo – zdaj že po malem slutite, kam pelje zgodba – v treh največjih mestih: v Zagrebu maksimalnih osemnajst odstotkov, v Splitu petnajst, na Reki pa trinajst. Ukinitev doklad, ki sta jo Plenković in njegov minister ogrnila s plaščem davčne reforme, naj bi bila v korist absolutno vseh državljanov Hrvaške. Med katerimi jih mora, tako mimogrede povedano, manj kot polovica (vsi drugi imajo prenizke dohodke!) plačevati davek na dohodek, potem pa še doklado nanj.
Eh, zdaj vidim, da sem vso zgodbo preveč razvlekel, da me sama vleče in da jo še naprej razvlačujem, zato bom napisal samo še telegrafski povzetek: z ukinitvijo doklad bo mesto Zagreb ostalo brez 136 milijonov evrov letnih prihodkov; mestna oblast bo morala zato povišati cene vseh storitev, za katere je pristojna – od tramvajskih vozovnic, vodovoda, parkiranja in najemnin za grobove do otroških vrtcev in vstopnic za živalski vrt; meščani (ki bodo imeli po zaslugi ukinitve doklad mesečno v denarnici le piškavih 30 evrov več, pa še to samo tisti, ki so dolžni plačevati davek na dohodek!) bodo zaradi teh podražitev vedno bolj jezni na mestne oblasti, nato pa se bo, ko se bo javni bes približal vrhuncu, kot deus ex machina, v vlogi rešiteljice naroda prikazala The Država, s HDZ na čelu, okrašena s Plenkovićevimi dvignjenimi obrvmi.
In neštetokrat bo ponovil mantro: "Ali zdaj vidite, za koga ste glasovali na preteklih volitvah, za kakšne škodljivce? Ali vam ni jasno, kdo vas je rešil pred popolnim propadom? No, da vidim, za koga boste glasovali tokrat?"
In moji rojaki bodo, kolikor sem jih uspeh spoznati v teh 60 letih, to zgodbo kupili. Plenković v nasprotju z večino svojih podanikov ni neumen.
