V SOBOTO

(INTERVJU) Jernej Vrtovec, Nova Slovenija: Trdim, da prihajajo drugačni časi

Matej Grošelj Matej Grošelj
03.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jernej Vrtovec: Moti me stalna zagrenjenost, defenzivnost, jeza, deloma tudi razdiralnost. To ni odgovor za uspeh.
Robert Balen

Je Nova Slovenija ob zaključku supervolilnega leta resnično spregledala ali je napovedano oddaljevanje od prvaka SDS del politične igre?

"V NSi nikoli nismo bili pristaši politične igre. Kar delamo, delamo s srcem, pogumom in mislijo na prihodnost. Po porazu desne sredine na parlamentarnih volitvah, po neuspešnih interpelacijah v državnem zboru, ki so prinesle pomanjkljivosti v komunikaciji in argumentaciji, po predsedniških in lokalnih volitvah ter referendumih je jasno, da je desna sredina v absolutnih številkah dosegla slabši rezultat. Čeprav je NSi edina stranka, ki je na lokalnih volitvah prejela več glasov kot leta 2018, je pomembno spoznanje, da je celotna opcija veliko izgubila v mestih. Zdi se, da desna sredina nagovarja samo še podeželje, kar je hvalevredno, a volilna baza je tudi v mestih. V mestnih občinah na desni sredini doživljamo poraz za porazom. Glede na vse to je bil izvršilni odbor stranke soglasen, da je treba povleči določene poteze. Vzorci, ki so morda delovali pred 20 ali 30 leti, ne delujejo več."

Kdo je bil pobudnik spremembe diskurza v odnosu do SDS?

"To je zorelo dlje časa. Če pogledamo rezultate volitev v zadnjih desetih letih, ugotovimo, da desna sredina neprestano izgublja. Od odgovornega politika se pričakuje, da v takem primeru naredi določene poteze. Odločitev, da gremo v samorefleksijo, torej ni dozorela v nedeljo zvečer, ko so bili znani rezultati referendumov. Desnosredinski volivci so zaradi vseh porazov razočarani in jezni, počutijo se nemočne. Naša naloga je, da jim damo upanje. Če želimo biti pripravljeni na volitve 2026, je ključno, da naredimo reformo desnice. Temu pravim katarza, ki mora biti tako vrednostna kot vsebinska. Na novo je treba definirati vsebine, ki vključujejo dogovor med desno sredino in narodom."

Kako si to predstavljate glede na politična razmerja?

"V politiki se lahko stvari zelo hitro spremenijo. Najprej se moramo začeti opredeljevati do vsebine, ne pa, da se vrtimo okoli ene osebe in ozkih ideoloških vprašanj, ki ljudi ne zanimajo več. Na drugi strani levica ravno na račun okoliščin na desni sredini gradi svojo paradigmo. To je napačen pristop, saj oba politična pola zavirata svoj razvoj in ideje. Na levi strani to pragmatično izkoriščajo in se opredeljujejo kot največji antipod določeni osebi, kar volivce privlači, a to je najlažja pot. Boljše bi bilo, če bi v politično ospredje prišle relevantne vsebine in ideje."

Tudi v NSi zdaj stavite na Antijanšev refleks.

"V teh dneh smo odprli diskusijo o redefiniciji desne sredine, ki ni zgolj odnos do ene osebe, ampak je mnogo več. Je tudi odnos do ekonomskih vprašanj, prihodnosti, mladih, okolja, zelenega preboja … Zaradi izrabljanja številnih pomembnih vprašanj ima desnica po sedanjem konceptu doseg 35 mandatov v državnem zboru. Več ne gre. Zato je treba znotraj opcije mnogo stvari spremeniti."

Kako ste se kot minister počutili v prejšnji vladi?

"Najprej je treba vedeti, da tista vlada ni bila posledica rezultata na volitvah, ampak tudi političnega oportunizma in okoliščin. Ponosen sem, da sem sodeloval v tej vladi, saj smo na področju infrastrukture naredili opazne premike. Izpeljali smo vrsto projektov, od tretje razvojne osi do drugega tira, v prostor smo začeli umeščati drugi blok nuklearke ... Pri svojem delu sem imel veliko svobode, da smo lahko razvili program, ki je skladen s smernicami stranke. Mnogih drugih področij delovanja vlade ne želim ocenjevati. Prav je, da jih kritično ovrednotite novinarji, sam pa se ta trenutek zlasti oziram na to, da bo desnica na naslednjih volitvah močnejša."

Ste v Janševi vladi zaznali tresenje demokracije?

"Predsednik NSi Matej Tonin je večkrat poudaril, da bi določene stvari lahko lažje rešili. Absolutno nismo bili z vsem zadovoljni, a ker smo resna politična stranka, ne želim govoriti o vsebini pogovorov za zaprtimi vrati. Določene stvari so bile uporabljene po starih vzorcih, česar ljudje niso nagradili. Tovrsten način delovanja je mnogo premalo za končno zmago."

Kako ocenjujete Janeza Janšo?

"Kot zelo izkušenega politika, ki je bil trikrat predsednik vlade. A ravno to, da že deset minut teče debata o tej osebi, je nekaj, kar zavira idejni razvoj celotnega političnega spektra. Postali smo ujetniki pogovora in diskusije o enem človeku, zato za sprostitev političnega prostora potrebujemo razbremenitev."

V čem se od predsednika SDS razlikujejo visoki predstavniki stranke Hojs, Mahnič, Grims, Jerajeva, Černač ...?

"Zagotovo predsednik vsake stranke definira tudi obnašanje in delovanje tako celotne stranke kot njenih članov. Ne bi se rad opredeljeval do posameznikov. Želim govoriti širše o vsebini družbeno-ekonomskih vprašanj, ki so ta trenutek zelo pereča in se jim ne bomo mogli izogniti. Do vprašanj polpretekle zgodovine, obdobja slovenske osamosvojitve ali odnosa do življenja so številni ljudje indiferentni. Mlajšim generacijam je bistvenejša država, ki kot skupnost omogoča popoln razvoj posameznika. Hvala osamosvojiteljem, da imamo danes svojo državo, a čas gre zelo hitro naprej. Ukvarjati se je treba s temami, ki bremenijo mojo generacijo in generacijo mojih otrok, če želimo zaščititi skupnost."

Kako se je v parlamentu možno racionalno pogovarjati z Grimsom, ki trdi, da je Slovenija vse bolj podobna Hitlerjevi Nemčiji?

"Ta izjava ni osnovana in se z njo absolutno ne strinjam. Slovenija je demokratična država z ustavno ureditvijo. Ima mnogo pomanjkljivosti tako kot vsaka država, a je absolutno ne moremo primerjati z letom 1933 v Nemčiji."

Kakšne bodo posledice oddaljitve od Janše? Se bojite revanšizma?

"V NSi smo rekli bobu bob. Za preboj desne sredine bi bilo prav, da bi samorefleksijo naredili tudi v drugih strankah. Ne pristajamo na revanšizem in morebitna ustrahovanja. V vodstvu NSi je kar nekaj politikov mlajše generacije, a vsi smo že bili na izpostavljenih političnih mestih in se ne bojimo izzivov. Vedno si želimo prevzemati odgovornost."

Jernej Vrtovec: V letu 2023 pričakujem resne korake h katarzi desne sredine in sestavljanju nove paradigme.
Robert Balen

Se je Ljudmili Novak godila krivica, ker jo je stranka utišala, čeprav je govorila ravno to, kar izpostavljate ta teden?

"Z Ljudmilo Novak smo imeli vedno odprt in normalen dialog. Ona je naša članica in evropska poslanka, vabljena je na vse organe stranke. Vsaka demokratična stranka mora biti sposobna slišati tudi kritiko. Njena je bila mnogokrat slišana in razumljena. Gospo Novak zelo cenim, saj je okrepila stranko in jo vrnila v parlament. Pri izražanju stališč je treba prepoznati okoliščine. S samorefleksijo želimo poudariti skrb za celoten politični blok in volivce, ki so osiromašeni ponudbe tudi zato, ker pristajamo na napačne opredelitve."

Kakšno moč ima NSi za preboj z osmimi poslanci?

"Moč ne izhaja iz števila poslancev ali članov stranke. Moč izhaja iz načina delovanja in programskih izhodišč. Navsezadnje imamo v državnem zboru vse možnosti, da smo glasni in izpeljemo določene stvari, kar smo v tem mandatu že dokazali. Pri celotnem procesu je treba najprej začeti pri sebi. Poiskati moramo prave odgovore na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti. Slovenija je majhna država velikih ljudi, zaradi katerih potrebujemo umiritev političnega prostora."

Na kakšen način bo Matej Tonin glede na njegovo dosedanje delovanje popeljal krščansko demokracijo na novo pot?

"To pot je skupaj z ekipo začel v nedeljo zvečer."

Lahko poveste kaj več?

"S svojim pismom in nastopi v medijih je razbremenil določene poglede članstva in simpatizerjev stranke o tem, kaj desna sredina je in kaj ni. Prepričan sem, da je bila to ključna poteza, da se bo NSi znotraj celotnega političnega prostora dodatno okrepila."

Res mislite, da lahko prodrete s poudarjanjem tradicionalnih družinskih vrednot in domoljubja?

"Na tem področju imam malce drugačno stališče od nekaterih drugih članov stranke. Menim, da so to pomembna vprašanja, s katerimi pa se volilno telo ne poistoveti na način, da bi odšlo na volitve. To niso ključna vprašanja za zmago desne sredine, ker ljudje živijo na različne načine. Skupni imenovalec je, da želijo vsi živeti boljše. Volivcem moramo ponuditi možnost, da dobijo odgovore na vprašanja, kako bodo jutri živeli."

Vas je kdaj zanimala funkcija predsednika v NSi?

"Z letom 2004 sem se aktivno vključil v podmladek stranke in naša generacija trenutno vodi politiko stranke. Z Matejem Toninom in Robertom Ilcem smo 20-letni prijatelji. Vsak korak naredimo skupaj kot ekipa. Razumeti morate naš proces odraščanja in skupnega dela v politiki. Nikakor nismo v vsem enotni, a ravno to je ključna prednost, ki nas lahko krepi. Kot politik sem seveda ambiciozen, ta trenutek pa stojim za vsem, kar je povedal predsednik Tonin o potrebnosti katarze in reforme na desni sredini."

Ste pomirjeni?

"Zlasti razbremenjen, ker bo desna sredina lahko zadihala s polnimi pljuči. Najbolj si želim, da ljudem, ki doživljajo poraze, ponudimo upanje. Moti me stalna zagrenjenost, defenzivnost, jeza, deloma tudi razdiralnost. To ni odgovor za uspeh."

Kako nameravate preiti od besed k dejanjem?

"Predvsem na podlagi delovanja skozi zakonodajni proces in pobude, ki jih lahko ponudimo kot parlamentarna stranka. Dokazali smo že, da nas zanima širša slika. Za primer vzemimo vladni zakon o dohodnini, na katerega smo vložili dopolnila, ki so bila sprejeta. Ubranili smo normirance, med katerimi je mnogo novinarjev, športnih delavcev, podjetnikov in navadnih državljanov, ki se vsak dan trudijo in delajo. Na tem mestu gre koaliciji zahvala za posluh. Prepričan sem, da je to prava pot, po kateri lahko presežemo razlike med levico in desnico v dobro skupnosti. Res je, da nismo zadovoljni z vladno politiko na področju davkov, a v danih okoliščinah smo dosegli vsaj to, da smo ubranili eno skupino državljanov."

Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z Golobovo vlado?

"Želim si dobrega sodelovanja s koalicijo, ker bomo samo tako lahko prebrodili nepredvidljive čase zaradi energetske krize, vojne v Ukrajini in neugodnih ekonomskih okoliščin. Dobro sodelovanje z NSi ljudem zagotavlja boljšo prebroditev krize. Po drugi strani sem malce razočaran zaradi moči, ki jo v določenih pogledih znotraj vlade izkazuje Levica. A po referendumih, v katere je bila vpeta celotna koalicija na čelu s predsednikom vlade, zdaj prihaja čas, da se začne delati na reformah. V mislih imam predvsem reformo zdravstvenega sistema. Minister Danijel Bešič Loredan nosi ogromno odgovornost in ravno v teh okvirih sem negativno presenečen nad njegovo komunikacijo. Ni v redu, da kot minister biješ vojno proti določenemu cehu, po poročanju medijev pa so se dogajale tudi grožnje. To je slaba popotnica, če želimo zastaviti resno in celovito reformo zdravstvenega sistema."

Sprejmete pojasnilo predsednika vlade, da so ministra zanesla čustva?

"Premalo poznam razmere znotraj koalicije, da bi govoril o odnosih med predsednikom vlade in ministrom. A tovrstnih popravnih izpitov ne sme biti več. Tudi mediji bi morali jasno povedati, da so vsakršne grožnje nedopustne. Spomnite se, da so tudi pod našo vlado v javnosti krožili določeni posnetki pogovorov, a nikdar ni bilo aktualno vprašanje, ali je šlo za legalno ali nelegalno snemanje."

Podpirate Fides v dvoboju z vlado?

"Gre za dvoboj?"

Se vam ne zdi?

"Zlasti podpiram prizadevanja zdravnikov in celotnega ceha o celoviti zdravstveni reformi. Verjamem, da bomo preprečili scenarij, da bi slovenski zdravniki odhajali v tujino. Treba je poudariti pozitivna stališča do vseh medicinskih delavcev, ki so med epidemijo bili izjemno bitko. Vsi si zaslužijo višje plače."

Takšen predlog je na mizi, a se vseeno zapleta.

"V NSi bomo zagotovo podprli povišanje plač, a to je samo eno drevo. Celoten gozd je zdravstvena reforma. V prvih šestih mesecih Golobove vlade na tem področju opazujemo mrtvi tek. Želim si, da vlada naredi odločnejše korake. Če bo zdravstvena zakonodaja dejansko odpravljala težave v zdravstvu, jo bomo podprli."

Se mora za ključne spremembe umiriti celotna politična situacija?

"Verjamem, da se bo po referendumih politična situacija umirila z redefinicijo političnega prostora. Potem bomo lažje zadihali. Trdim, da prihajajo drugačni časi. Leto 2023 ne bo prineslo vprašanja, zakaj opozicija ne pomaga koaliciji pri reševanju zagat. Zgodilo se bo, da bo koalicija potrebovala politično in idejno podporo pri tem."

Do kod boste šli v NSi?

"To ni odvisno samo od nas. S svojimi izkušnjami in programskimi izhodišči smo pripravljeni venomer pomagati vsakomur, če to pomeni boljše življenje za ljudi."

Kako ste glasovali na referendumih?

"Nisem glasoval."

Kako to?

"Glede zakona o vladi menim, da je to stvar vlade, ki tudi prevzame odgovornost za spremembe, na koncu pa jo ljudje ocenijo na volitvah. Do razmer na RTV Slovenija sem kritičen, javni servis zagotovo potrebuje umiritev razmer. Pri dolgotrajni oskrbi mi ni vseeno, da še vedno stopicamo na mestu. Podprl sem način reševanja dolgotrajne oskrbe, ki smo ga pripravili v naši vladi. Rešitev je bila pametna in dobra, po referendumu pa pričakujem, da bo sedanja vlada pripravila boljšo rešitev."

Kaj za desni blok pomeni več kot 400.000 glasov za Anžeta Logarja v finalu predsedniške tekme?

"Ključno sporočilo teh volitev je, da je desne sredine mnogo več kot 35 mandatov v državnem zboru, vendar volivci ne pridejo na volišča na podlagi vprašanj, ki delijo narod, ampak takrat, ko politika zagovarja povezovanje. Volitve so pokazale, da tudi malo bolj skrajni del desne volilne baze ne zameri politiku, ko pogleda onkraj svojega političnega pola. Rezultat kaže, na kakšen način lahko desnica pridobi večje število glasov na volitvah. Dobrih 400.000 glasov za Logarja je celo več, kot je na državnozborskih volitvah zbrala celotna desna sredina, čeprav je bila takrat volilna udeležba za 20 odstotnih točk višja. To pomeni, da je potencial velik. Verjetno je volilno telo v Sloveniji res nagnjeno malce bolj v levo, a ta odstopanja niso 15- ali 20-odstotna, ampak po moji oceni predstavljajo okoli pet odstotkov razlike. S svežimi prijemi na podlagi novih vzorcev, ki temeljijo na povezovanju, združevanju in umiritvi političnih razmer, je možno na volitvah pritegniti celoten desni volilni pol in del sredinskega."

Kako razumete sporočilo Logarja, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo?

"To je v življenju vedno tako. Prihaja nov čas. Kaj bo naredil Logar, je njegova stvar."

Kaj bi mu svetovali? Potrebuje desnica novo stranko?

"Vsak posameznik z idejami o krepitvi desne sredine in umiritvi političnih razmer je dobrodošel. Z Logarjem sem v vladi dobro sodeloval, poznava se že 15 let. Če ima kakšno idejo, je pomembno, da izbere pravi trenutek."

Se pogovarjata o tem?

"Že dolgo se nisva. V parlamentu se srečava, bežno kaj spregovoriva, že dolgo pa nisva imela daljše razprave."

Jernej Vrtovec: Za preboj desne sredine bi bilo prav, da bi samorefleksijo naredili tudi v drugih strankah.
Robert Balen

Kaj v družbenopolitičnih procesih še prinaša leto 2023?

"Kot že rečeno, pričakujem resne korake h katarzi desne sredine in sestavljanju nam obeta velika preizkušnja pri reševanju problemov. Napovedi za Slovenijo in Evropo niso najbolj spodbudne, saj smo se znašli v treh krizah hkrati. Koraki pri reševanju bodo zelo pomembni in trdim, da bo morala koalicija pogledati k izkušnjam prek političnega pola. Na kakšen način se bo to zgodilo, je predvsem stvar vodilne stranke v koaliciji."

Smo kot družba pripravljeni na čas, ki prihaja?

"Ne v celoti, a identične situacije se dogajajo tudi na zahodu. Slovenija sama ne bo zmogla rešiti krize. Reši jo lahko enotna Evropska unija, ki nima alternative. Startne pozicije za našo državo niso slabe, saj je gospodarstvo še vedno robustno in v dobri kondiciji. Lahko smo veseli močne kapitalske ustreznosti bank in nizke brezposelnosti, a brez pravih ukrepov se lahko začne zgodba hitro podirati. Kritični bomo do vlade, če bo delovala preveč po diktatu Levice, hkrati pa zadovoljni, če bo koalicija kakšen recept prepisala od NSi."

Bo Levica za NSi večno trn v peti?

"Preprosto gre za diametralna in nasprotujoča si stališča do ključnih ekonomskih in družbenih vprašanj. Zlasti na področju ekonomije ne delimo istih vrednot in jih nikoli ne bomo. Menimo tudi, da so ekonomske vrednote Levice škodljive za Slovenijo. Margaret Thatcher je nekoč dejala, da socializem deluje do tistega trenutka, ko ljudem zmanjka denarja. Mi zagovarjamo Slovenijo, kjer državljanom denar ostane. Ljudi ne bom ustrahoval. Želim jim dati upanje, da Slovenija zmore ne glede na to, kdo sestavlja vlado. Trenutno imamo levosredinsko vlado, v parlamentu pa je tudi politična stranka, ki lahko pomaga pri reševanju zagate. Posluh v koaliciji obstaja, a imam večkrat občutek, da možnosti za sodelovanje zavira ena stranka zaradi malce bolj skrajnih stališč. Ne glede na vse okoliščine trdim, da je treba vsaki vladi omogočiti priložnost, da pokaže svoje rezultate, kar je tudi del politične kulture. Februarja ali marca bomo lahko veliko bolje ocenili delovanje vlade. S pogledi ministra za zdravje se denimo večkrat strinjamo tudi v NSi, lahko pa se zgodi, da mu bodo nasprotovali v koaliciji. Če je začel pripravljati reformo, bo kmalu napočil čas, da jo tudi predstavi javnosti. Golobovi vladi smo v NSi vsekakor dali čas in med drugim tudi zaradi tega nismo sodelovali v referendumski kampanji kot organizatorji."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?