Andreja Kutin
"Tace proč od Pohorja!" je slogan, kaj slogan, lajtmotiv vseh poskusov dialoga, ki jih je skušal investitor Energija na veter pričeti z lokalnim prebivalstvom. A ne le civilne iniciative, tokrat je odpor proti postavitvi vetrnic širši in sega od lovskih, planinskih, naravovarstvenih društev do svetov občin, kjer naj bi stale vetrnice ali vodili kablovodi. Zdi se, da se že ob omembi postavitve vetrnic na slovenjebistriškem Pohorju veter hipoma ustavi, na vseh dosedanjih predstavitvah v krajevnih skupnostih po Pohorju so projekt domačini zavrnili. A kako daleč so uradni postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj?
Občina "le" mnenjedajalec
Postopki tečejo dalje - vodijo jih na ministrstvu za naravne vire in prostor, del odločitev pa je v pristojnosti novonastalega ministrstva za okolje, podnebje in energijo, kjer naj bi bili vsled izpolnjevanja podnebnih ciljev projektu bistveno bolj naklonjeni. Kljub temu je projekt Vetra za zdaj še daleč od izdaje gradbenega dovoljenja. Natančneje, gradbenih dovoljenj, saj investitorji pridobivajo dovoljenja za po dve vetrnici skupaj, kar je manever, ki je povzročil več privzdignjenih obrvi. Postavitev 56 vetrnic s 122 megavati nazivne moči ter pripadajočo infrastrukturo je po mnenju mnogih prevelik poseg, da bi o njem odločali preko občinskih prostorskih aktov. Veliko akterjev, najglasneje Občina Slovenska Bistrica, je tako večkrat opozorilo, da bi morali postopek izdaje gradbenih dovoljenj voditi po državnem prostorskem načrtu za vseh 56 vetrnic - in ne za dve vetrnici posebej. Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za ureditev državnega pomena sicer poda ministrstvo, v katerega delovno področje sodi ureditev - v primeru ureditev s področja energetike je to ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki pa te pobude ni dalo. Res pa je, da je Energija na veter na upravnem sodišču že leta 2022 uspela s tožbo, ki je odpravila točko energetskega dovoljenja, v kateri je bilo zahtevano, da se za projekt vetrnega polja Trije kralji in vetrnega polja Areh izdela državni prostorski načrt.
Eden od pogojev za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja so pozitivna mnenja pristojnih mnenjedajalcev
Tako je kljub temu, da investitor pridobiva gradbeno dovoljenje na podlagi njenih občinskih prostorskih aktov, Občina Slovenska Bistrica v postopku le mnenjedajalec skladnosti gradnje oziroma umestitve objekta in nima drugih vzvodov odločanja.
Nenavadni manever umika in ponovne vloge
Investitor pridobiva gradbeno dovoljenje za 56 vetrnic v integralnem postopku v treh sklopih: Gradišče, Trije Kralji in Areh. Jeseni je zaokrožila informacija, da je za del nameravanih elektrarn investitor umaknil vlogo. Na ministrstvu za naravne vire odgovarjajo: "Konec julija 2023 je investitor zahtevek za vetrne elektrarne Gradišče umaknil, zato je upravni organ julija 2023 ustavil postopek integralnega gradbenega dovoljenja. Isti investitor je 9. novembra ponovno podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja v enakem obsegu kot prvotno."
Še več, v vnovičen postopek je investitor vložil skoraj identično vlogo, le da pomanjkljivo. "Po prvem pregledu dokumentacije gre za identične lokacije in identično projektno dokumentacijo. Zahtevana je bila dopolnitev vloge, saj zahtevi ni predloženo ustrezno pooblastilo investitorja, manjka tudi poročilo o vplivih na okolje," pojasnjujejo na ministrstvu. Na vprašanje, zakaj tak manever - umik in vrnitev vloge za gradbeno dovoljenje -, pri Energiji na veter ne odgovarjajo. Pravzaprav so se odločili, da ne bodo odgovarjali na naša vprašanja, poslali so le splošen odziv na vsesplošno nasprotovanje postavitvi vetrnic na Pohorju, iz katerega je razvidno, da projekt nadaljujejo: "Vetrne elektrarne so se v Evropi in po svetu v štiridesetih letih široke uporabe dokazale kot okolju prijazen in ob ustrezni umestitvi za prebivalce neobremenjujoč vir zelene elektrike. Vsak poseg v okolje, pa naj gre za novo cesto, novo gradnjo ali energetski objekt, potencialno sproža tudi negativne odzive lokalnega prebivalstva. Tako tudi po svetu vsi projekti vetrnih elektrarn iščejo soglasje z lokalnim prebivalstvom - podobno kot tudi z vsemi ostalimi institucijami, ki skrbijo za okolje. Zato tudi Energija na veter, d.o.o., za projekt na Pohorju išče možnost vzpostavljanja konstruktivnega dialoga. Za razliko od mnogih primerov po svetu se v Sloveniji soočamo z odporom, ki v večjem delu temelji na zavajanjih."
Prevlada ene koristi nad drugo. Realna možnost?
Mnenjedajalci (Zavod za gozdove, ZRSVN, direkcija za vode in drugi) so povečini podali negativna mnenja k projektu ali pa so pozvali k dopolnitvam okoljskega poročila, ki ga je predložil investitor. Njihovo mnenje je obvezujoče, pravijo na ministrstvu za naravne vire in prostor: "Z uveljavitvijo gradbenega zakona v letu 2018 so se soglasodajalci preimenovali v mnenjedajalce, vsebina njihovih mnenj pa ostaja enaka kot do zdaj. Gradbeni zakon iz leta 2022 v 47. členu izrecno določa, da je upravni organ vezan na mnenje mnenjedajalca, če je to dano v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti, jasno izraža njegova stališča in je strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo."
Pod črto - v dveh od treh projektov (Trije Kralji in Areh) je negativno mnenje k projektu podalo ker sedem mnenjedajalcev. Do 8. decembra mora investitor dopolniti vloge za vetrne elektrarne Slovenska Bistrica – Trije Kralji in Areh, če to ne bo dovolj, je edini institut, ki preostane investitorju, postopek prevlade ene javne koristi nad drugo. Kaj torej sledi v primeru, da po rednem postopku ne pride do soglasja, velik je namreč tudi upor med lokalnimi prebivalci. Kdo odloči o prevladi denimo drugih koristi nad koristjo ohranjanja narave? "Eden od pogojev za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja so pozitivna mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Postopek prevlade javne koristi nad koristjo narave je postopek po določbah zakona, ki ureja ohranjanje narave, in ne velja za druge primere negativnih mnenj. Če bi Zavod RS za varstvo narave podal negativno mnenje, bi investitor lahko podal uvedbo postopka prevlade javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave." O prevladi na koncu odloča Vlada RS. A kot zapisano, negativno mnenje k projektu so dali tudi zavod za gozdove, direkcija za vode, Komunala Slovenska Bistrica, Občina Ruše ter Občina Slovenska Bistrica.
Zakaj nakazilo 10.000 evrov družbe Slovenski državni gozdovi investitorju?
Zatika se tudi pri pridobivanju stavbnih pravic za postavitev vetrnic. Medtem ko so nekateri kmetje in po naših informacijah tudi sklad kmetijskih zemljišč, kjer pa na vprašanje niso odgovorili, podelili stavbno pravico v zameno za odškodnino, zagotovo manjka stavbna pravica za 15 vetrnic na zemljiščih, kjer je lastnik družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). V bazi Erar sicer bode v oči nakazilo SiDG Energiji na veter. Državna družba je po javno dostopnih evidencah investitorju nakazala 10.000 evrov. V družbi SiDG pojasnjujejo, da so prejeli vlogo družbe Energija na veter za podelitev stavbnih pravic za namen gradnje vetrnih elektrarn. "Družba SiDG je v septembru 2020 objavila javno zbiranje ponudb za ustanovitev do največ 15 stavbnih pravic za namen gradnje vetrnih elektrarn, pri katerem so morali zainteresirani ponudniki plačati varščino v višini 10.000 evrov. Izbrani ponudnik v okviru javnega zbiranja je bila družba Energija na veter, vendar je družba SiDG postopek podelitve stavbnih pravic v juniju 2021 ustavila, saj investitor v zahtevanem roku ni predložil zahtevanega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije o sprejemljivosti gradnje predvidenih objektov in posegov v gozd, kar je bil pogoj v objavljenem razpisu za javno zbiranje ponudb. Zaradi ustavitve postopka javnega zbiranja je družba SiDG plačano varščino v znesku 10.000 evrov vrnila družbi Energija na veter. Nakazilo, ki je evidentirano tudi v Erarju in po katerem sprašujete, je torej vračilo prejete varščine," pravijo v družbi Slovenski državni gozdovi.
V družbi so nato dobili še ponudbo za sklenitev pogodbe za ustanovitev služnosti v javno korist, in sicer za traso srednje napetostnega elektro voda in stojišč za 30 vetrnih elektrarn, vendar so investitorja prosili za posredovanje dodatne dokumentacije oziroma soglasja, česar pa niso prejeli.
V podobnem postopku se je znašla tudi Občina Slovenska Bistrica, kjer pa je investitor zahteval kar omejitev lastninske pravice za ustanovitev služnosti, kar je sprožilo buren odziv na občini ter tudi soglasno nasprotovanje slovenjebistriških občinskih svetnikov. Kasneje je na eni od predstavitev projekta predstavnica investitorja Jana Habjan to potezo obžalovala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
