1096 je za nekoga zgolj številka. Za Ukrajinke in Ukrajince ta številka predstavlja število dni groze, obupa, strahu, boja, bolečine in negotovosti v mesoreznici njihove prihodnosti. 1096 je število dni, ki je preteklo od začetka ruske invazije 24. februarja 2022, na osem let podlage.
Posledice tri leta trajajoče vojne so vidne na vsakem koraku, povsod po državi. Varen pred njo ni niti zahod države. Če se na vzhodu v strelskih jarkih, ki spominjajo na bojevanje iz časa prve svetovne vojne, vojskujejo z brezpilotniki, vodenimi bombami in raketami in pri tem vsakodnevno žrtvujejo življenja na oltarju domovine, je v drugih delih države mogoče srečevati vojake brez udov. Notranje razseljene osebe, ki si v nenehni negotovosti, kaj bodo prinesli prihodnji meseci, poskušajo postaviti življenje na novo. Tu je na tisoče otrok, ki so ostali brez enega starša ali celo obeh, žene brez mož, matere brez sinov - ali v najboljšem primeru matere, ki upajo, da se bodo njihovi sinovi vrnili živi z bojišč ali iz ujetništva. Ni ga kraja po državi, kjer na pokopališčih ne bi nad grobovi plapolale rumeno-modre zastave. Grobovi padlih vojakinj in vojakov se v večjih mestih nizajo v vrstah. Dan za dnem kopljejo nove sveže grobove.
Vojna je poleg bitke za preživetje prinesla tudi številne frustracije, jezo, nerazumevanje med prebivalci države. Razdor v družbi, med tistimi, ki si vsakodnevno prizadevajo za zmago, kar razumejo kot ohranitev samostojne države z ohranitvijo naroda, kulture in jezika, ter med tistimi, ki si želijo zgolj, da bi bilo vojne konec in ne želijo prispevati. Ljudi jezi, da se v državi, ki je bila že pred vojno prepojena s korupcijo, tisti z zvezami ali debelimi denarnicami lahko izognejo mobilizaciji, medtem ko druge lovijo po ulicah, da bi jih poslali na fronto.
Ni je države EU, ki bi tako verjela v Evropo kot Ukrajina
Da bodo groza, strah, obup, ki se vsakodnevno izmenjujejo na toboganu čustev, še večji, se je ob vstopu v četrto leto vojne, ki poteka na evropskih tleh, Ukrajina znašla na prelomnici. V času novega vladarja čez lužo, ki samega sebe razume kot vsemogočnega in želi skleniti pakt s samodržcem iz Moskve, Ukrajina bije bitko za preživetje. V tem trenutku je ni države v EU, ki bi tako verjela v Evropo, kot v tem trenutku verjame in nanjo računa Ukrajina. Drugega ji, potem ko so jo ZDA pustile na cedilu, tudi ne preostane. Zaveda se, da bi zmaga Rusije pomenila prevlado ne le nad Ukrajino. To bi bil jasen znak vsem postsovjetskim državam, kaj se jim lahko zgodi, če ne bodo ubogljivo sledile željam iz Moskve.
Ukrajina ne more pristati na mirovni sporazum pod sedanjimi pogoji, saj ta dolgoročno ne prinaša konca vojne. To bi bil le zamrznjen konflikt. Ljudje, izčrpani od vojne, si ne morejo privoščiti živeti v nenehnem strahu, kdaj bo soseda segla po še kakšnem kosu njihove domovine. Potrebujejo mir, ki jim bo ponudil možnost, da začnejo obnavljati svojo domovino. Da začnejo zdraviti individualne in kolektivno travmo. Ali bo to mogoče, je v največji meri odvisno od podpore Evrope. Bo ta zmogla pogum in jo podprla s konkretno in izdatno pomočjo - ali se bo še enkrat zatekla v diplomatsko slepomišenje?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
