(INTERVJU) Uroš Brežan: Premierjevega ravnanja ne vidim kot vmešavanje v moje odločitve

Gospod minister, začniva z najbolj aktualnim. Verjetno ste bili čez praznike kaj doma v Tolminu, kako vas kaj pozdravljajo tolminski kmetje? Ste še vedno v dobrih odnosih?

"Nisem imel občutka, da kako drugače kot po navadi. Vendarle je to relativno majhno okolje, kjer se vsi dobro poznamo med seboj in dogodki, kot smo jih imeli v preteklih nekaj tednih, ne vplivajo bistveno na medosebne odnose."

Kot nekdanji župan so ob vašem imenovanju tisti, ki so poznali vaše delo, stavili predvsem na vaše dobro krmarjenje med interesi narave in človeka, pravijo, da ste znali vzpostaviti dialog. Ne nazadnje je del občine Tolmin v Triglavskem narodnem parku, območju z najstrožjim varstvenim režimom v Sloveniji. Koliko težje je vzpostavljanje tega dialoga na državni ravni? Vas je to presenetilo?

"Rekel bi, da so principi zelo podobni tako na lokalni kot na državni ravni. Je pa na državni ravni več igralcev, ki so močnejši, tudi kakšnih interesov, ki so nekoliko bolj skriti in jih ne prepoznaš takoj na začetku. Občino Tolmin sem vodil 16 let in v tako dolgem času zelo dobro spoznaš tako ljudi kot nevladne organizacije, gospodarstvo, kmetijstvo, bolj ali manj pri vsaki stvari znaš reagirati na pravi način, poklicati pravega sogovornika in nato poiščeš primerno rešitev. S tega vidika je delovanje na nacionalni ravni nekoliko težje, sploh za nekoga, ki pride na mesto ministra kot novoimenovani funkcionar. A verjamem, da se skupaj s sodelavci, kolegi ministri, predsednikom vlade, koalicijo tudi na tem področju dobro soočamo z izzivi, ki jih prinaša vsakdan."

Že ministrstvo samo po sebi je precej raznoliko, potem je bila še delitev ministrstva, se počutite kaj bolj domače tukaj na Dunajski?

"Po slabem letu ministrovanja bolje poznam sodelavce in področja, s katerimi se naše ministrstvo ukvarja. Vidim kar veliko možnosti, da v skladu s tem, kar smo obljubljali na volitvah in kar smo zapisali v koalicijsko pogodbo z vidika varstva narave, voda, urejanja vodotokov, vodooskrbe, tudi rudarstva, ki smo ga na naše ministrstvo dobili po reorganizaciji vlade ter na področju prostorskega načrtovanja, naredimo korak naprej v smeri zelenega prehoda."

Prav to - varovanje narave, okolja - je bilo močna zaveza predsednika vlade, tudi koalicijska pogodba naravi in okolju namenja odločne in jasne zaveze. Veliko ljudi se je tega veselilo. Ta zagon še obstaja ali so dnevne dileme kot denimo sedaj protesti kmetov nekoliko pogasili ta okoljsko naravovarstveni žar?

"Področje varstva narave je izjemnega pomena in tega ni prepoznala le naša stranka ali ta koalicija v okviru koalicijske pogodbe, ampak to začenja spoznavati tudi svet na globalni ravni. Konec lanskega leta je bilo v Montrealu 15. zasedanje pogodbenic s področja biodiverzitete pod patronatom Združenih narodov in tam je bil dosežen preboj, saj so se vse države zavezale k temu, da bo varstvo narave in biotske raznovrstnosti ena od prioritet prihodnjega razvoja in da bomo do leta 2030 zavarovali tako 30 odstotkov kopnega kot 30 odstotkov svetovnih morij. S tega vidika lahko rečemo, da prihaja v globalno zavest dejstvo, da je narava več kot le vir, ki nam zagotavlja hrano in preživetje, ampak je pomembna z vidika dolgoročnega preživetja človeka na tem planetu. In sam se bom gotovo trudil za to v okviru vlade. Verjamem, da tudi predsednik vlade in ministri razmišljajo podobno - da je to izjemno pomemben del naših zavez, ki se jih bomo v prihodnje seveda trudili držati."

Z deljenjem nekdanjega ministrstva za okolje in prostor naj bi narava pravzaprav dobila dodaten pomen in vrednost. Ima tak status tudi znotraj koalicije? Se to uresničuje, je moč enakovredno porazdeljena med vami in denimo ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom ali kmetijsko ministrico Ireno Šinko?

"Pri reorganizaciji vlade smo na našem ministrstvu področje upravljanja narave dvignili na novo raven: narava ima zdaj 'svoj' direktorat. Prej je delovala kot sektor v okviru direktorata za okolje, zdaj pa je ministrstvo organizirano v okviru treh direktoratov: za naravo, za vode ter za prostor in graditev, kar pomeni, da smo naravo postavili na višji nivo. Seveda v partnerstvu z Zavodom za varstvo narave, z našimi upravljavci parkov, regijskimi, krajinskimi in narodnim parkom, in tudi z nevladnimi organizacijami, ki predstavljajo pomemben del varstva narave. Ta struktura bo v Sloveniji znala zagovarjati tisto, kar smo sprejeli na globalni ravni in k čemur smo se zavezali kot koalicija."

Že, ampak razumejo te zaveze tudi drugi ministri? Kako pogosto morate udariti po mizi in opozoriti nanje?

"V okviru vlade imamo številne debate, tudi na to temo, in vedno je treba soočati različna mnenja in stališča, različni interesi se kristalizirajo tudi skozi vlado. Sam lahko rečem, da imamo veliko besede: ko sprejemamo skupne odločitve, se upošteva pomemben vidik ohranjanja narave."

Sprašujem zato, ker imamo močan energetski, kmečki lobi, narava pa lobija nima ...

"Z ministrico za kmetijstvo sodelujeva zelo dobro, z njo in njeno ekipo smo pripravljali izhodišča za pogovore in pogajanja s kmeti. Strateški načrt skupne kmetijske politike je bil pripravljen v dialogu med obema ministrstvoma: oboji vemo, da strateški načrt skupne kmetijske politike ni samo načrt, kako spodbujati lastno pridelavo hrane in samooskrbo, ampak je tudi načrt, ki mora spodbujati varstvo okolja, varstvo voda in biotske raznovrstnosti."

Ampak pri programu upravljanja območij Nature 2000, ki zdaj z novimi omejitvami tako zelo razburja javnost in ki je nastajal v široki koaliciji zavodov za kmetijstvo, ministrstva za kmetijstvo, se zatika. Stvar torej ni od včeraj, zakaj torej takšen revolt zdaj? Kako je bila komunicirana?

"Kolegica Irena Šinko je ta proces večkrat pojasnila in to zelo podrobno. Kmetijske organizacije, ki združujejo kmete, so bile od samega začetka vključene v pripravo strateškega načrta skupne kmetijske politike - tudi v pripravo uredbe za upravljanje Nature. Vseh konkretnih dejstev, katera parcela bo vključena v kakšen ukrep, še niso imeli na mizi od samega začetka, zato s tega vidika obstaja problem, ki ga razumemo tako pri nas kot na ministrstvu za kmetijstvo. Za posamezne kmete je to lahko problem. Zato smo se odločili, da bomo leto 2023 pustili kot prehodno obdobje, ko se bodo lahko kmetje prostovoljno odločali za ukrepe plačil Nature 2000, in hkrati, da se bomo posvetili vsaki kmetiji posebej ter za vsako skušali iskati rešitve. Ta individualni pristop se mi zdi ključen in na obeh ministrstvih smo pripravljeni skupaj s kmeti in kmetijskimi organizacijami narediti dodaten napor za te ukrepe, ki jih bomo morali izvesti, kajti od njih je odvisno tudi izvajanje načrta skupne kmetijske politike in 1,8 milijarde evrov, ki jih za to namenjamo. To je namreč pogoj, da se lahko koristijo ta sredstva."

Novi režim na delu območij Nature je namreč posledica opomina zaradi zniževanja biotske pestrosti, ki ga je od EU Slovenija že prejela. Zakaj tako strogi ukrepi, omejevanje košnje, oranja?

"Ti ukrepi so bili doslej prostovoljni. Ko je Evropska komisija preverjala učinke teh ukrepov, je ugotovila, da prostovoljni način uvajanja ukrepov ni bil zadosten in zaradi tega nismo dosegali ciljev na področju varstva vrst in habitatov. Za zdajšnji strateški načrt je zato komisija vztrajala pri uvedbi obveznih plačil Nature 2000, pri doseganju 750 hektarjev v letih 2023 in 2024 ter v letu 2027 povečanju na 1700 hektarjev ter da se poveča površina okoljsko občutljivih naravnih travinj z 22.000 na 33.000 hektarjev (na njih je prepovedano preoravanje). A da razumemo celotno sliko, je treba povedati tudi to, da gre pri plačilih Nature 2000, če vzamemo skupno površino kmetijskih zemljišč, za 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. In zanje smo se pripravljeni pogovarjati kmetijo po kmetijo in iskati optimalne rešitve z vidika vsake kmetije posebej. S tem, da bomo morali cilje, ki so določeni na nivoju programa, dosegati."

Slišali smo pozive o ukinjanju, krčenju območij Nature 2000, ki pokrivajo 37 odstotkov državnega ozemlja. Češ da smo nekak rezervat za druge članice EU, ki medtem lahko kmetujejo brez omejitev. Je Natura res taka ovira? Najbrž je ni možno kar tako ukiniti.

"Ta območja smo določili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in to je zaveza države, da bo varovala ogrožene vrste in habitatne tipe na teh območjih. Natura je bila pripravljena na podlagi strokovnih podlag: da bi umikali območje Nature, je izjemno malo verjetno. Mislim, da so se že nekatere vlade in ministri poskušali s tem soočiti in ugotovili, da je ta naloga primerljiva s spremembo ustave ali izjemno zapletenih mednarodnih aktov. Glede na to, da je to naša zaveza naravi, vidim več možnosti in koristi, če bomo znali območja Nature 2000 upravljati na pravi način v sodelovanju z vsemi strokovnimi organizacijami, ki jih imamo - od kolegov na ministrstvu, zavoda za varstvo narave, nevladnih organizacij. Tukaj vidim pot naprej. Zmanjševanje območij Nature pa bi bilo tudi v nasprotju z zavezami zelenega prehoda."

Slovenija v Evropi zavzema stališče proti omejevanju rabe pesticidov. Ste to stališče oblikovali skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, ki sodeluje na teh pogajanjih? Kajti naša podtalnica je predvsem v Podravju precej obremenjena s pesticidi in varovanje podtalnice je naloga vašega ministrstva.

"Kot ministrstvo, ki skrbi za vode, tudi za kvaliteto voda, smo tisti, ki bomo vedno zagovarjali ukrepe, ki zagotavljajo kvaliteto naših voda. Skupaj z ministrstvom za kmetijstvo nismo zagovarjali radikalnega stališča o opustitvi vseh fitofarmacevtskih sredstev, smo pa za to, da pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev uporabimo vse ukrepe, ki bodo na koncu zagotavljali kvaliteto in varstvo naših voda. To imamo zapisano v našem zakonu o vodah in tukaj smo si v nekaterih točkah v nasprotju z zahtevami kmetijcev, ki želijo zelo približati meje uporabe fitofarmacevtskih sredstev vodotokom. Sami zagovarjamo bolj restriktivno politiko, saj želimo ohraniti naše vodne vire v največji možni meri nedotaknjene."

Je dialog s kmeti težaven tudi zaradi političnega ozadja kmečkih stanovskih organizacij? To je bolj desno kot levo usmerjeno ...

"Kmetijske organizacije morajo najprej zagovarjati interese kmetov in verjamem, da se sami tega dobro zavedajo. Upam, da je politični moment manj prisoten, ne moremo pa ga seveda izključiti. Kljub vsemu upam, da bomo na podlagi pogovora, ki smo ga imeli pri predsedniku vlade, ter našega predloga, da se lotimo čisto konkretnih problemov in rešitev, dosegli dogovor. Ministrica Irena Šinko je že organizirala delovne skupine, v katere smo s sodelavci vključeni. Posredovali smo že predloge, ki se približujejo zahtevam kmetov, zato verjamem, da bomo v najkrajšem možnem času sedli za pogajalsko mizo in našli rešitve. Sam vidim dovolj prostora za to, da pridemo do konstruktivnih rešitev, ki bodo kompromis med zahtevami, ki so jih podale kmetijske organizacije, med zahtevami varstva okolja, narave, biotske raznovrstnosti in seveda v okvirih, ki jih omogočata strateški načrt skupne kmetijske politike in širši finančni okvir, ki ga imamo v Sloveniji."

Kakšna je vaša komunikacija s premierjem Golobom? Kaj se je dogajalo v primeru odstrela medvedov? Zakaj ni najprej poklical svojega ministra, ki je seznanjen s strokovno podprtimi dejstvi, in se šele potem izrekel o zadevi? Na ta način je namreč prišlo do hudega komunikacijskega šuma.

"Predsednik vlade ima pravico in po svoje tudi dolžnost, da izrazi skrb ali dvom o odločitvah, ki jih kot vlada sprejemamo. Tega ne vidim kot vmešavanje v moje zadeve, sem pa izkoristil priložnost, da premierju pojasnim svojo odločitev. Na podlagi najinega pogovora smo tudi prišli do odločitve o posvetu o upravljanju divjih zveri, ki ga bomo imeli ta petek. Razprava bo osvetlila problematiko s še več zornih kotov ter nam pomagala pri dolgoročnem upravljanju in varovanju divjih zveri v Sloveniji.

Od trenutka, ko je bila odločitev o odvzemu medvedov izdana, torej od 13. aprila, niti za trenutek ni bila zamrznjena ali prenehala veljati. Tako da ne moremo govoriti o vmešavanju v delo ministrstva."

Primer je zdaj v presojanju na ustavnem sodišču, zgodila pa se je tudi politizacija te teme, kar je za upravljanje velikih zveri že kar folklora. Kako to presekati, opraviti s prakso vsakoletnih konfliktov ob odločitvah o upravljanju zveri?

"Odvzem ali odstrel medveda iz narave je skrajni ukrep, ki je bil sprejet po tem, ko so bile izčrpane vse druge možnosti. V zadnjih letih veliko vlagamo v ozaveščanje o prisotnosti medveda, o pomenu sobivanja z medvedom, v konkretne ukrepe, na primer električne varovalne mreže. Financiramo nakupe smetnjakov, ki preprečujejo dostop medvedu, plačujemo odškodnine za nastalo škodo. Narejeno je bilo vse, da bi prišli do mirnega sobivanja. Tudi zaradi uspešne politike varovanja te vrste v preteklosti je populacija rjavega medveda v dobrih desetih letih narasla za skoraj dvakrat in smo zdaj blizu številke 1200, kar je po ugotovitvah stroke in tudi glede na število kritičnih dogodkov preveč. Vidi se, da se po številu 700, 800, začnejo konfliktni dogodki nadlinearno povečevati. Zato stroka ugotavlja, da je število 800 ciljno za mirno sobivanje človeka z medvedom. Tej številki želimo na dolgi rok slediti, da bi omogočili mirno sobivanje človeka z velikimi zvermi.

Veliko je bilo že izrečenega na to temo, veliko je bilo sodelovanja tako nevladnih organizacij, stroke, kmetov, naravovarstvenih organizacij in verjamem, da lahko naredimo še kak korak naprej. Slovenija namreč mora v mednarodnem prostoru ostati država, ki ima zgledno urejeno varovanje in upravljanje velikih zveri. Druge države nas v tem trenutku že vidijo kot take, zato se mi zdi izjemnega pomena, da sprejemamo odločitve, ki so strokovno utemeljene."

V to strokovno temo so se zdaj poleg politike vključila številna društva in organizacije. Nekateri imajo strokovno zaledje, drugi ne. Po tem, ko je želela prejšnja vlada nevladni sektor skoraj izbrisati, sedanja počne obratno, daje jim veliko veljavo. Na vašem ministrstvu ste obnovili posvetovanja s svetom nevladnih organizacij, ampak niso vse enako usposobljene za vsako temo.

"V Sloveniji imamo status nevladnih organizacij v javnem interesu in te nevladne organizacije imajo zagotovo poseben pomen, saj so si status pridobile na podlagi izpolnjevanja določenih kriterijev. S tega vidika imajo njihova mnenja upravičeno veljavo in so vključene v formalne postopke. Tudi pri izdaji dovoljenja za odvzem medvedov sta bili dve organizaciji vključeni v vse postopke, ki smo jih vodili na ministrstvu. Mimogrede, kar 132 stranskih udeležencev je bilo vključenih v ta postopek, kar pomeni, da je bil proces izdelave mnenja zastavljen na demokratičen in širok način.

Eden od vzrokov za uspeh Gibanja Svoboda na volitvah je bil, da smo že vnaprej povedali, da bomo nevladnim organizacijam dali večji pomen, da bomo vzpostavili dialog z njimi. To zdaj tudi počnemo. Predstavnik vlade se mora pogovarjati z vsemi segmenti družbe, zato naša vlada vodi zelo odprt dialog z nevladnimi organizacijami, z gospodarstvom, kmeti, stroko. Njihove prispevke, mnenja in stališča je treba spremljati in upoštevati pri sprejemanju odločitev. Končne odločitve pa so seveda stvar posameznih ministrstev in vlade, saj je zanje treba sprejeti tudi politično odgovornost. Sploh pri kompleksnejših družbenih vprašanjih te odločitve niso enoznačne: vedno so kompromis, pri katerem je treba iskati predvsem javni interes in jih uglasiti s tem, kar smo obljubili in zapisali v koalicijsko pogodbo."

Ampak nevladne organizacije velikokrat preglasijo stroko in od stroke velikokrat slišimo, da ima premier preveč posluha za nevladnike in premalo za stroko.

"To je priložnost in ne skrb, da se v družbi slišijo različna mnenja, da se ta mnenja soočajo. Odgovornost vlade pa je, da jih zna na pravilen način umestiti v svoje odločitve, da zna poslušati stroko, različne interesne skupine in na koncu poiskati primeren kompromis. Naloga vlade je, da deluje za blaginjo naših državljanov ter obenem razmišlja o trajnosti in prihodnjih generacijah."

Če še za trenutek ostaneva pri stroki. Tako v Agenciji RS za okolje (ARSO) kot v Zavodu za varstvo narave (ZRSVN) že leta poročajo o pomanjkanju kadrov, gre za strokovne institucije, ki so ključne za prihodnost, če želimo obvarovati biodiverziteto in poznati zaradi podnebnih sprememb spremenjene vremenske vzorce. Arso sicer ni več pod okriljem tega ministrstva, a je bil do nedavnega. Veliko strokovnjakov zaradi slabih pogojev odhaja v tujino.

"To so izredno pomembne ustanove. Agencija RS za okolje sicer res ni več pod pristojnostjo našega ministrstva, a glede na izkušnje, ki sem jih imel z njo, lahko rečem, da je to izjemna strokovna institucija: opazna, pomembna, brez nje si težko predstavljam nadaljnji razvoj v Sloveniji. Zato verjamem, da bo imela dovolj podpore ministrstva in vlade, da bo nadaljevala kvalitetno delo. Podobno lahko rečem za Zavod za varstvo narave. Brez njega si ne predstavljam delovanja našega ministrstva niti ne razvoja področja varstva narave in biotske raznovrstnosti. Imamo določene kadrovske izzive, s kakršnimi se soočata cela javna uprava in tudi gospodarstvo. Kadri so pač eno ključnih vprašanj današnje družbe. Menim, da je varstvo narave še vedno ena od priložnosti, v kateri bo našlo izziv veliko mladih - tudi zato, ker imamo na tem področju kar nekaj možnosti razvoja projektov, ki so podprti z evropskim denarjem."

Veliko področje, kjer nastaja množica konfliktov, so posegi v prostor. Eden aktualnejših so vetrnice na Pohorju, videli smo protest v Slovenski Bistrici. Noben od zavodov, ne Zavod za gozdove ne ZRSVN, ni prav naklonjen investiciji, a postopek teče dalje. Občina Slovenska Bistrica je pozvala, naj država umešča vetrnice po državnem prostorskem načrtu, ker je to velik projekt.

"Ministrstvo vodi integralne postopke za postavitev 29 elektrarn na tem območju - prav vse v skladu z obstoječimi in veljavnimi prostorskimi akti. Ta vlada se je zavezala k zelenemu prehodu, obnovljivi viri pa so pomemben del zelenega prehoda. Začrtali smo smer, ki v prvo vrsto postavlja sončne elektrarne, je pa vetrna energija tudi pomembna. Glede pristojnosti našega ministrstva lahko rečem, da moramo, če je vložena zahteva za vodenje integralnega postopka, take postopke voditi, bomo pa z vidika naših pristojnosti, predvsem varstva narave, izjemno skrbni pri vodenju teh postopkov. Poseben izziv pri umeščanju vetrnih elektrarn vidim v družbeni sprejemljivosti, ki jo je na tem področju res težko doseči. S tega vidika bo pot do pridobitve dovoljenj zelo zahtevna."

Ampak investitorji so izredno nenavadnih gospodarskih ozadij. Z ljudmi praktično ne komunicirajo. Ni naloga tistega, ki vodi postopek, vendarle tudi zagotavljanje transparentnosti postopka?

"V konkretni zadevi gre za integralni postopek, ta že po samem zakonu določa, da se v postopek vključi tudi javnost. Pred tem pa je treba nameravano gradnjo uskladiti z vsemi predpisi, preveritev tega pa opravijo vsi pristojni mnenjedajalci. Trenutno je postopek v fazi usklajevanja z mnenjedajalci. Če bodo vsa mnenja pozitivna, se bo postopek nadaljeval z vključitvijo stranskih udeležencev in javnosti."

Nekoč so bili dežurni krivci za nasprotovanje ptiči, a to ne drži več, danes v večini primerov postavljanju vetrnih elektrarn ne nasprotujejo več naravovarstveniki, ampak predvsem lokalno prebivalstvo. Verjetno bi marsikaj olajšala karta območij, kjer so take investicije možne. Kako daleč je ta projekt?

"Projekt RES Slovenija, v okviru katerega bi se poiskala prioritetna območja za umeščanje obnovljivih virov energije, je v teku. Sofinancira ga Evropska komisija in v njem sodeluje tudi naše ministrstvo, tako z vidika varstva narave kot z vidika varstva voda. Verjamem, da bo projekt prinesel jasne usmeritve glede območij z največjim potencialom za obnovljive vire v Sloveniji. Predstavitev rezultatov projekta RES za strokovno javnost bo prihodnji teden, 18. in 19. maja."

Kako daleč je ustanovitev Regijskega parka Pohorje, ki nastaja že zelo dolgo? S sodelovanjem županov je znova dobil zagon, interes je velik.

"Zavarovanje ovršnega dela Pohorja je v zaključni fazi medresorskega usklajevanja. Javna obravnava je bila že izvedena, pred obravnavo v vladi mora vseh sedem občinskih svetov sprejeti še akt o zavarovanju. Ocenjujemo, da bo zavarovanje na vladi potrjeno najkasneje do konca letošnjega leta."

Ena od energetsko-prostorskih front so tudi elektrarne na Savi. Že lep čas spremljamo bitko za HE Mokrice. Lomijo se kopja in postopki na sodišču. Zanima me vaše osebno mnenje - menite, da Slovenija potrebuje še eno verigo hidroelektrarn?

"Ta vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala, da hidroelektrarn na Muri ne bomo gradili, da pa bomo ponovno preverili hidroenergetski potencial in smiselnost umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi. Prejšnja vlada je sprejela prevlado javnega interesa energetike nad varstvom narave za HE Mokrice, ki je zadnja v verigi spodnjesavskih elektrarn, in ta odločitev se je zdaj preverila na sodišču, ki je odločilo v prid pritožnikov. To pomeni, da je žogica glede HE Mokrice ponovno v rokah vlade, kjer se bomo morali odločiti, ali gremo ponovno v postopek prevlade. Pred tem pa bo treba odločitev sodišča temeljito analizirati, še posebno zato, ker se je tak postopek na tem primeru v Sloveniji uporabil prvič. "

Vaš predhodnik minister Vizjak je vlagal velike napore v ta projekt, zdaj delo nadaljuje v matičnem podjetju HESS. Sistem vrtljivih vrat je v Sloveniji dobro podmazan, vrti se odlično. Ga je čutiti tudi na ministrstvu? Zaznavate te (in seveda druge) pritiske raznih investitorjev? Ko je bil okoljski minister Karl Erjavec, je dejal, da je tukaj pritiskov več kot na obrambnem ministrstvu.

"Predvsem pri umeščanju v prostor se vidi, da je interesov veliko. Sam to vidim kot izziv: pri prostoru se soočajo različni interesi, od ekonomskih do interesov varstva narave, po čisti energiji, zeleni prihodnosti. Ena naših nalog je, da znamo usklajevati te interese in iskati kompromise, ki zagotavljajo javni interes in blaginjo, ne samo sedanjih, ampak tudi prihodnjih generacij."

Govorite o interesih ali konkretnih pritiskih?

"Če govoriva o zelo konkretnih pritiskih, lahko rečem, da jih ne čutim. Zaznavamo jih bolj posredno, da bi pa želel kdo neposredno vplivati name, tega še nisem doživel."

Kljub temu da ste dejali, da je Mura zaščitena, se sporadično iz vladnih krogov vendarle sliši o tem projektu. Ideja ni zamrla.

"Mura je del biosfernega območja, prvega, ki združuje pet držav in povezuje tri reke - Muro, Dravo in Donavo. S tega vidika je za nas izjemnega pomena. Biosferna območja so lahko priložnost s turističnega vidika, z vidika varstva narave, biotske raznovrstnosti, sam sem to videl, ko sem se udeležil pohoda ob Muri ob dnevu Zemlje, in mislim, da ljudje to čutijo. Kot sem že povedal: v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da hidroelektrarn na Muri ne bo in biosferno območje je v tem smislu zaščita."

Velikokrat se hidroelektrarne upravičujejo s poplavno varnostjo. Imamo primer, ki nas je naučil, da to ni nujno res, in sicer poplave leta 2012. Ena vaših prvih potez na ministrskem stolčku je bila obnovitev pogajanj z avstrijskim hidroenergetskim podjetjem Verbund, ki ves čas zanika kakršnokoli krivdo za poplave 2012.

"Z ekipo na ministrstvu in Državnem odvetništvu smo obnovili te pogovore, konstruktivno je pristopil tudi Verbund - in prišli smo do točke, ko bo treba sprejemati odločitve na ravni vlade. Vidim možnost, da pogajanja sklenemo s smiselnim kompromisom, sprejemljivim za obe strani."

Kakšne odločitve naj bi vlada sprejela?

"Tega v tem trenutku ne morem javno govoriti, saj bi lahko vplivalo na pogajanja."

Zatečeno stanje je prav tako kompostarna Ceršak, na terenu ste obljubili ukrepe.

"Ceršak je zgodba, ki državi ne more biti v ponos. Skupaj z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo smo se tega problema aktivno lotili: že potekajo različni inšpekcijski postopki na tem področju. Odločitev o zavrnjenem okoljevarstvenem dovoljenju za kompostarno podjetje izpodbija s pritožbo. Verjamem, da lahko dejavnosti kompostarne postavimo meje, ki pritičejo tako občutljivemu območju, kot je območje ob in na Muri."