Nevihta vlog (in investitorjev) za pohorske vetrnice

Investitorji z razpršenim ozadjem družb očitno brez trdnega kapitalskega zaledja, poplava vlog in prošenj z naslovov različnih investitorjev. Če so pri drugih pohorskih vetrnih projektih investitorji znani in se pogovarjajo s krajani, ki imajo dvome o gradnji, so, ko gre za 22 vetrnic, ki naj bi stale ob Črnem jezeru, na območju Jurgovega, manevri drugačni.

Ko smo Stanislava Žagarja, župana občine Slovenska Bistrica, vse vetrnice naj bi postavili v tej občini, vprašali, ali je bila v občini organizirana kakršnakoli predstavitev projekta, je bil odgovor kratek: "Ne."

Drobljenje vlog in projektov, množenje investitorjev

Kot smo že pisali, je investitor vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja razdeljene tako, da posamezni projekt ni presegel nazivne moči, za katero je predpisano sprejemanje državnega prostorskega načrta. Kljub temu bodo pristojni odločali o projektu kot celoti. A za zdaj vse kaže, da bo investitor težko zaobšel okoljske presoje projekta, ki umešča vetrnice v bližino ali središče naravnih vrednot, kot je Črno jezero, ter na območje Nature 2000. Vetrnice so umeščene v neposredno bližino gozdnega rezervata Črno jezero, naravnega rezervata Škrabarca, regijskega parka Pohorje, ki je tik pred ustanovitvijo …

Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je v preteklih letih izdal večje število strokovnih mnenj in smernic za gradnjo vetrnih elektrarn na območju občine Slovenska Bistrica. Na zavodu naštevajo: "Obravnavali smo vloge za mnenja in smernice v različnih postopkih - predhodno mnenje, mnenje v postopku presoje sprejemljivosti posega, mnenje o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, mnenje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, mnenje o sprejemljivosti gradnje v integralnem postopku gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, smernice za priprava državnega prostorskega načrta PVE Mislinja (deloma v občini Sl. Bistrica). Investitorjev je veliko."

Različne vloge, iste lokacije

V mnenjih in smernicah, ki jih je obravnaval zavod, so bile obravnavane lokacije vetrnic pogosto podobne ali identične, v skupnem pa je šlo za okoli 50 bolj ali manj različnih lokacij načrtovanih vetrnih elektrarn na območju Areha, Treh kraljev, Jurgovega in Kalš. Zanimivo je, da so se vloge in investitorji spreminjali, le lokacije so ostale enake: "Različne vloge različnih investitorjev so se nanašale pogosto na iste ali podobne lokacije."

Vse vetrnice investitorji umeščajo tudi v območju Nature 2000. Gre za vetrnice, ki skupaj z elisami merijo v višino kar 200 metrov, za vsako je potreben plato vsaj 70 krat 40 metrov, poleg tega pa gre za hribovito območje, kar pomeni, da bi morali platoje utrditi še z zidovi. Slednjega po naših informacijah investitor v oceni vplivov na okolje ni predvidel.

Vplivi bistveni, gradnja ni sprejemljiva

Zavod za varstvo narave je na podlagi razpoložljivih podatkov v mnenjih v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ugotovil, da bodo vplivi postavitve in delovanja vseh vetrnih elektrarn bistveni (to je ocena D) na posamezne kvalifikacijske vrste območij Nature 2000. Kaj to pomeni v praksi? Da gradnja takšnega objekta ni sprejemljiva: "Kadar se ocena vpliva uvrsti v velikostni razred D, so vplivi gradnje pomembni in škodljivi, gradnja takšnega objekta pa ni sprejemljiva."

Za projekt vetrnic na širšem območju Jurgovega (vetrna elektrarna Gradišče), ki se obravnavajo v integralnem postopku gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, je zavod za varstvo narave ugotovil, da poročilo o vplivih na okolje ni ustrezno pripravljeno, ne obravnava korektno vseh vplivov na naravo in zato ne omogoča presoje sprejemljivosti vplivov posega na varovana območja.

Po naših informacijah so podobne tudi ugotovitve Zavoda za gozdove RS, ki je prav tako mnenjedajalec v postopku, vendar na naša vprašanja niso utegnili odgovoriti.

Parcialno in razdrobljeno umeščanje

Zakaj tako podrobno o mnenju zavoda za varstvo narave? Poleg drugih mnenjedajalcev je nujni sestavni del projekta tudi presoja sprejemljivosti posega na varovana območja narave. "Za vodenje postopkov so pristojni upravne enote in ministrstva. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi upravna enota, integralnega gradbenega dovoljenja pa ministrstvo. Oba upravna organa v tem postopku izvedeta tudi postopek presoje sprejemljivosti posega na varovana območja narave, na podlagi strokovnega mnenja ZRSVN," odgovarjajo v zavodu in dodajajo: "Iz opisanega je razvidno, da se umeščanje vetrnih elektrarn na slovenjebistriško Pohorje izvaja parcialno in razdrobljeno, zaradi večjega števila investitorjev in vlog za iste ali zelo bližnje lokacije, pa je celotno umeščanje zelo nejasno in zamegljeno. To pa otežuje obravnavo vlog in ugotavljanje vplivov posegov."

Razlastitev občine

Mnenjedajalec v postopku je tudi Občina Slovenska Bistrica, kjer so projekt prav tako zavrnili, saj "načrtovana umestitev vetrnih elektrarn ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih določajo prostorskoureditveni pogoji občine Slovenska Bistrica" in je bilo "k projektu s strani občine izdano negativno mnenje glede skladnosti načrtovanih posegov s prostorskimi akti občine", pojasnjujejo na občini.

Občinski svet je o problematiki umeščanja vetrnih elektrarn razpravljal že dvakrat, nazadnje konec marca. Občino naj bi namreč razlastili lastninske pravice za služnost na zemljiščih, ki bi jih investitor potreboval za kablovod iz doline do elektrarn. Na občini odgovarjajo: "Sprejet je bil sklep, da občinski svet nasprotuje zahtevku za pridobitev lastninske pravice za ustanovitev služnosti na zemljiščih, ki so v lasti občine in po katerih je načrtovan kablovod." Tako občinski svet kot župan še enkrat poudarjata stališče občine, da je treba umeščanje vetrnih elektrarn voditi skozi postopek državnega prostorskega načrtovanja.

Civilna iniciativa za takojšnjo ustavitev projekta

Za razliko od investitorjev se je javno in glasno predstavila Civilna iniciativa za Pohorje brez vetrnih elektrarn, ki je v nekaj tednih postala zelo aktivna. Pripravili so protest, župana Slovenske Bistrice, pristojne ministre in predsednico države so pozvali, naj nemudoma ukrepajo in preprečijo umeščanje vetrnic na Pohorje. Med drugim si želijo odločnejšega stališča občine: "Posebej pozivamo Občino Slovenska Bistrica, da zavzame aktivno vlogo pri reševanju navedene problematike. Dopisi, s katerimi se občina izreka napram ministrstvom, ne zadoščajo, prav tako ne pozivi, ki jih občina naslavlja na pristojne institucije."

V civilni iniciativi opozarjajo še, da lahko občina sprejme začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora za čas do sprejema občinskega prostorskega načrta občine Slovenska Bistrica in tako prepove umestitev vetrnih elektrarn in infrastrukture, potrebne za njihovo umeščanje ter delovanje na območju občine Slovenska Bistrica. Na občini odgovarjajo, da to možnost občina še preučuje.