Andreja Kutin
Kar 22 vetrnic želi investitor Energija na veter postaviti na območju med Jurgovim in Tremi kralji na Bistriškem Pohorju. Razen ene vetrnice, ki bi stala blizu smučišča, bi druge našle prostor med krošnjami, pravzaprav visoko nad njimi.
Posamezna vetrnica ima nazivno moč 3,5 megavata, višina osi rotorja je 131,7 metra, največja višina, torej z eliso vred, pa je 200 metrov. Premer elis je 136,6 metra. Za primerjavo - najvišje drevo v Sloveniji je Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka je 61,8 metra.
Ker gre za območje neokrnjene narave in številnih naravnih vrednot, med njimi je tudi Črno jezero, je med domačini in širše završalo, ta teden pa je začel svojo pot po družbenih omrežjih dopis z opozorilom, da bodo vetrnice umeščene v "samo jedro ohranjenih pohorskih gozdov, na območja izjemne naravne ohranjenosti, krajinske skladnosti ter naravnih in kulturnih prvin, s katerimi se ponaša celotno ovršje Pohorja. Pohorje med Jurgovim in Tremi kralji tako ne bo več naravna in kulturna krajina temveč tako imenovana energetska krajina." Vetrnice bodo vsaj šestkrat višje, kot so visoke povprečne pohorske smreke, še navajajo avtorji, za "vsako izmed 22 elektrarn bo potreben posek gozda v rangu 70 x 70 metrov".
Integralna novost
Tudi na slovenjebistriški občini so projekt lani že vrnili ministrstvu, in sicer z argumentom (in občinskim sklepom), da naj za tako velik projekt s tako velikim vplivom država vodi postopek državnega prostorskega načrtovanja in naj ne umešča takih objektov po občinskih aktih. Na ministrstvu za infrastrukturo, kot kaže, poziva občine niso upoštevali. Po tem, ko je postopek za nekaj časa zastal, se zdaj nadaljuje, na občino Slovenska Bistrica je prispel nov poziv za mnenje. "Še enkrat smo poslali dopis z občinskim sklepom, da naj se za tako velik projekt, ki ima več kot 10 MW nazivne moči, izvede državno prostorsko načrtovanje," pojasnjuje Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica. Prvotni načrt investitorja je bil namreč iskanje dovoljenj za posamične sklope vetrnic, ne pa za cel projekt 22 vetrnic. Ministrstvo za okolje in prostor, zdaj Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), je kasneje postopek združilo in zdaj se o tem, ali je postavitev v ta del Pohorja ustrezna ali ne, presoja za vseh 22 vetrnic hkrati. A glavna dilema ostaja - zakaj integralni postopek, ki je v slovenski zakonodaji novost, nastal je namreč pred dvema letoma v času ministrovanja Andreja Vizjaka, in sicer z namenom poenostavljanja pridobivanja dovoljenj, podlaga zanj pa so občinski prostorski akti in ne državni.
"Investitor pridobiva gradbeno dovoljenje v integralnem postopku. Gradbena dovoljenja se pridobivajo na podlagi veljavnih občinskih prostorskih aktov. MNVP ni nikoli prejelo pobude pristojnega (infrastrukturnega, op. a.) ministrstva za izdelavo državnega prostorskega načrta (DPN) za te vetrnice, zato DPN ni bil nikoli izdelan," pojasnjujejo na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer vodijo omenjeni integralni postopek.
Uničujoči za naravo in direktive
Ker se zdaj o projektu presoja v celoti, torej o vseh 22 vetrnicah naenkrat, je za umestitev vetrnic zahtevana tudi presoja vplivov na okolje. Poleg tega so "območja mikrolokacij za gradnjo vetrnih elektrarn na območju Natura 2000 SPA Pohorje (območje, določeno na osnovi Direktive o pticah) in Natura 2000 SAC Pohorje (območje, določeno na osnovi Habitatne direktive)". Oba pristojna zavoda, Zavod za varstvo narave in Zavod za gozdove, še odločata oziroma pišeta mnenja o sprejemljivosti nameravane gradnje.
Državni prostorski načrt za tri vetrnice
Od prvih idej, da bi vetrno elektrarno postavili na pobočju Ojstrice nad Dravogradom, je minilo že več kot deset let, Dravske elektrarne Maribor, ki v projektu nastopajo kot investitor, so prve meritve vetra tam začele izvajati leta 2014, analiza podatkov pa je takrat pokazala, da ima območje dober vetrni potencial. Na podlagi teh zaključkov so pripravili pobudo za umeščanje vetrne elektrarne v prostor in za pripravo državnega prostorskega načrta. Elektrarna je sprva predvidevala osem vetrnic, a tega omejitve lokacije niso dopuščale, zato so po ornitološki predpresoji število vetrnih agregatov zmanjšali na tri.
Načrtovana investicija je zmotila tudi okoliške prebivalce. Ti so maja 2017 sklicali zbor krajanov, na katerem so zahtevali, da se zaradi negativnih vplivov, ki bi jih vetrna elektrarna imela na ljudi in okolje, ustavijo vse aktivnosti, ki v njihovi bližini na grebenu Ojstrice oziroma na pobočju Košenjaka predvidevajo vetrne turbine. Zahteve občanov pa niso naletele na plodna tla, saj so sredi letošnjega januarja javno razgrnili osnutek državnega prostorskega načrta, v sklopu katerega so organizirali tudi (precej burno) javno obravnavo. Po njej so tam živeči ljudje še bolj stopili skupaj in tudi s peticijo, ki jo je podpisalo 151 občanov z ožjega območja predvidene investicije, opozorili na po njihovem mnenju škodljivo investicijo. Ta bi, glede na analize, s tremi 200-metrskimi vetrnicami letno proizvedla dobrih 28.000 megavatnih ur energije, kar naj bi zadoščalo za porabo okoli 7000 gospodinjstev.
Nejc Strojnik
"Postopek je izjemno kompleksen in zahteven," odgovarjajo v Zavodu za gozdove, saj presojajo vsak objekt, torej vsako vetrnico, ki so posejane daleč vsaksebi, posebej. Kljub temu da zavoda še nista odločila o sprejemljivosti posega, gre, glede na to, da gre za območje naravnih vrednot in najvrednejše narave ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem merilu, sklepati, da mnenje ne bo ugodno. A zakonodaja tudi v tem primeru omogoča rešitve, in sicer prevlado javne koristi nad koristjo varovanja narave, zato mnoge ljubitelje Pohorja tudi negativno mnenje institucij ne bo odrešilo skrbi.
Matjaž Jež, biolog in nekdaj direktor mariborske enote Zavoda za varstvo narave: "Gre za širše območje osrednje pohorske planote med Velikim vrhom in Roglo ter med Plešičem, Klopnim in Žigartovim vrhom, ki je območje Natura 2000 po ptičji in habitatni direktivi, pričakovani gradbeni posegi v zvezi z načrtovano gradnjo 22 vetrnic in spremljajoče prometne ureditve in preostala infrastuktura bi bili vsekakor uničujoči za velik del vsebine direktiv. Dodatni problem je seveda obdobje obratovanja vetrnic s trajnimi vplivi na živalstvo in nepopravljivo ter trajno bi spremenile videz tradicionalne pohorske pokrajine in drastično zmanjšale turistično privlačnost območja." Zakonodaja pri nas varovanje krajine ureja na nivoju pristojnosti Zavodov za varstvo narave kot tudi kulturne dediščine. V okoljskem poročilu je izpostavljen negativen vpliv vetrnih elektrarn na krajino Pohorja, ki ga, tako presojevalec, ni mogoče z ničimer omiliti.
Projekt predvideva 22 skoraj 200 metrov visokih vetrnih elektrarn, premer elise je okoli 130 metrov.
Vkopani kablovod do elektrarn bo dolg 34 kilometrov, kar pomeni nadaljnje sekanje gozda.
Dostopne poti do vetrnih elektrarn bodo široke štiri metre.
Posegi za vetrne elektrarne so načrtovani 55 metrov od naravnega rezervata Črno jezero in 41 metrov od naravnega rezervata Škrabarca.
Turizem poganja narava
"S tem projektom vetrnic, kljub temu da smo bili kot planinsko društvo že seznanjeni z načrti za projekt Pohorje 2030, nismo bili seznanjeni," pravi Breda Jurič, ki je 16 let vodila Planinsko društvo Slovenska Bistrica, zdaj pa se s tega mesta poslavlja. Tudi planinka je prepričana, da vetrnice v ta prostor ne sodijo: "Ne vem, ali so v tem okolju sploh take razmere, da bi bil učinek investicije upravičen, zagotovo pa bo to pokvarilo izgled narave in krajine, okolice, imelo bo vpliv na živali, okolico, tradicionalno Pohorje, absolutno sem proti. Pohorje je ves čas živelo in se razvijalo v smislu turizma, ne množičnega, ampak butičnega preživljanja kvalitetnega časa v naravnem okolju, tudi naše društvo ves čas skrbi za kulturno in naravno dediščino Pohorja."
Pri društvu so skrbeli za varstvo narave, sodelovali pri več projektih, izobraževali mlade družine, pomagali postavljati geovrtce, ki služijo spoznavanju mladih z rastlinjem in naravo na Pohorju nasploh, naredili dve igralnici za poznavanje narave, sodelujejo pa tudi pri projektu Pohorje 2030.
Od kod Energija na veter in od kod denar zanjo?
O načrtovani investiciji smo povpraševali tudi pri investitorju Energija na veter, a se dlje od spletnega obrazca nismo prebili. A kot smo že poročali ob prvem poskusu pridobivanja dovoljenj lani, ko je bil projekt razdrobljen še na več manjših, je tudi pri investitorju omenjenega projekta kar nekaj nejasnosti. Gre za krovno podjetje, ki zastopa več manjših firm, te pa so vsaka zase vlagale dokumentacijo pri pristojnih institucijah. Njihove sledi vodijo do zasebnih naslovov hiš v Slovenskih Konjicah. “Sedež in lastništvo projektnega podjetja Energija na veter sta v Švici, odgovora na vprašanje, zakaj je tako, nismo dobili. Prav tako ne odgovora, kdo bo zagotovil denar za projekt,” smo zapisali takrat.
