Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je nekoč dejal, da so bila "rjoveča dvajseta" po koncu pandemije gripe, ki je izbruhnila leta 1918, "najdražja orgija v zgodovini človeštva". Po mnenju mnogih se utegne nekaj podobnega zgoditi tudi po koncu sedanje pandemije novega koronavirusa ali morda že prej, predvsem zaradi možnosti cepljenja, ko se bo sprostila vsa seksualna energija, ki se je v ljudeh nakopičila v preteklem letu.
Po napovedih Nicholasa Christakisa, sociologa z univerze Yale, bosta letošnje poletje zaznamovali spolna objestnost in razuzdanost. Toda ženske se utegnejo, ko bodo začele znova raziskovati svojo seksualnost, soočiti z obsojanjem in kritikami. Nova študija je pokazala, da so ženske v nasprotju z moškimi še vedno deležne negativnih kritik, če se spuščajo v priložnostne spolne odnose. Ta stereotip se je ohranil, čeprav je priložnostni seks danes bolj ali manj normaliziran in je tudi enakopravnost spolov v zahodnem svetu vse večja. Natančneje povedano, tako moški kot ženske domnevajo, da imajo ženske, ki se spuščajo v priložnostne spolne odnose, slabo samopodobo. Toda ta domneva ne temelji na realnosti. Od kod torej ta neutemeljeni stereotip?
Stereotip, ki presega vse
Ideja, da je spolno vedenje žensk povezano z njihovo samopodobo, je dejansko pogosto prisotna v filmih, televizijskih oddajah in celo na spletih straneh z nasveti o partnerskih odnosih. Znanstveniki so zdaj tudi v okviru šestih eksperimentov, katerih izsledki so bili objavljeni v strokovni reviji Psychological Science, dokazali, kako globoko je ukoreninjen ta stereotip.
V okviru enega eksperimenta so raziskovalci Američane prosili, naj ocenijo korelacijo med spolnim vedenjem določenih ljudi ter njihovo samopodobo. Te ljudi so opisali le kot moške, ženske ali preprosto kot "osebe", ne da bi navedli njihov spol. Nato so jim dejali, da ima ta moški, ženska ali oseba bodisi pogosto priložnostne spolne odnose bodisi ima za seboj vrsto monogamnih razmerij, ali pa jim niso posredovali nobenih podatkov o njihovem spolnem vedenju. Izkazalo se je, da Američani monogamijo pogosto povezujejo z dobro samopodobo, zlasti pri ženskah. Še bolj osupljiva je bila ugotovitev, da priložnostni seks povezujejo z nizko samopodobo, vendar le pri ženskah. To prepričanje se je izkazalo za močno razširjeno tako med moškimi kot med ženskami.
Raziskovalce je zanimalo, ali je ta stereotip posledica seksističnih stališč. Ali morda izhaja iz politične ideologije ali verske pripadnosti anketirancev? Toda vedno znova so ugotovili, da ta stereotip presega celo vrsto kazalnikov, vključno s tem, kako zelo na anketirance vplivajo njihova seksistična naravnanost, politični pogledi in verska prepričanja.
Kaj če si ženska želi priložnostnih spolnih odnosov? Ljudje morda menijo, da si ženske tako ali tako ne želijo priložnostnega seksa. Pogosto denimo domnevajo, da se ženske v take spolne odnose spuščajo samo zato, ker jim ne uspe pritegniti partnerjev, ki bi z njimi hoteli zgraditi dolgotrajnejši odnos. Toda taka prepričanja očitno ne vplivajo na stereotip o ženski samopodobi. Natančneje povedano, bolj ko so bili anketiranci prepričani, da si ženske v resnici ne želijo priložnostnih spolnih odnosov, bolj so te povezovali z nizko samopodobo žensk.
Tako moški kot ženske domnevajo, da imajo ženske, ki se spuščajo v priložnostne spolne odnose, slabo samopodobo
Te ugotovitve so navdihnile naslednji eksperiment. Raziskovalce je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če anketirancem povedo, da je določena ženska pravzaprav popolnoma zadovoljna s takim spolnim življenjem. Spraševali so se, ali bi tedaj spremenili svoje prepričanje. A anketa je pokazala, da niti to ni preprečilo stereotipiziranja. Anketiranci so še vedno menili, da imajo te ženske slabo samopodobo. Še več, bili so prepričani, da ima ženska, za katero jim je bilo rečeno, da ima monogamne odnose, vendar je zelo nezadovoljna s svojim spolnim življenjem, boljšo samopodobo. Poleg tega raziskovalci pri anketirancih - pri istih, ki so navajali tovrstne stereotipe - niso odkrili prav nobene povezave med njihovo samopodobo in njihovim lastnim spolnim vedenjem.
Do podobnih ugotovitev je prišel tudi psiholog David Schmitt, ki je izvedel raziskavo, v katero je vključil 16 tisoč ljudi iz vsega sveta. Ta je namreč pokazala, da povezava med samopodobo in priložnostnim seksom skorajda ne obstaja. V okviru prejšnje raziskave pa se je dejansko izkazalo, da imajo običajno slabšo samopodobo prav tisti moški, ki poročajo, da imajo pogosteje priložnostne spolne odnose.
Predsodki o ženskah ostajajo
Igra pri tem pomembno vlogo tudi naše zastarelo razmišljanje? Zakaj torej ljudje vztrajajo pri teh predsodkih o ženskah, ki uživajo v priložnostnih spolnih odnosih, sploh če je jasno, da so popolnoma neutemeljeni? Odgovor se glasi, da raziskovalci tega trenutno ne znajo pojasniti, saj so povezave med spolnostjo in samopodobo v realnem svetu precej zapletene. Nekateri ljudje se morda sprašujejo, ali lahko krivdo za to pripišemo medijem. Res je, da so ženske, ki se spuščajo v neobvezujoče spolne odnose, v medijih včasih prikazane tako, kot da jim nekaj manjka. Vendar to ni vsa zgodba. Čeprav tudi popularni mediji ohranjajo ta stereotip, s tem še ni mogoče pojasniti, zakaj ljudje tako radi prikazujejo ženske na tak način.
Druga možna razlaga je, da ta stereotip izhaja iz reproduktivne biologije. V skladu z njo imajo moški večjo korist od priložnostnega seksa kot ženske, ki v primeru takih odnosov zaradi možnosti zanositve pogosto plačajo višjo ceno kot moški. Toda po zaslugi tehnologij, kot sta kontracepcija ter varen in legalen splav, imajo lahko tudi ženske priložnostne spolne odnose, ne da bi bile prisiljene nositi morebitne nezaželene posledice. Potem je morda vendarle krivo to, da še vedno nismo posodobili svojih vzorcev razmišljanja. Ne glede na to, od kod izvira ta stereotip, pa ta najverjetneje tudi danes spodbuja predsodke in diskriminacijo. Tako so denimo ljudje, ki dajejo vtis, da imajo slabo samopodobo, redkeje povabljeni na zmenke ali izvoljeni na kakšno politično funkcijo.
Ta stereotip je morda vodil k na videz dobronamernemu, vendar v resnici zgrešenemu nasvetu dekletom in ženskam glede njihovega spolnega vedenja oziroma glede tega, kakšno naj ne bo njihovo spolno življenje. V zahodnih družbah so ženske vedno redkeje tarča kritik, če prebijejo "stekleni strop" ter zasedejo vodilne položaje, postanejo profesorice, direktorice ali astronavtke. Zakaj so torej še naprej obsojane zaradi tega, ker so vedno bolj odprte in pripravljene skočiti med rjuhe s komerkoli in kadarkoli želijo?
Jaimie Arona Krems je izredna profesorica psihologije na državni univerzi v Oklahomi.
Michael Varnum je izredni profesor psihologije na državni univerzi v Arizoni.
