(KOMENTAR) Delničarski pingpong

Enajst let po davkoplačevalski sanaciji petmilijardne bančne luknje je več kot sto tisoč izbrisanih malih delničarjev in imetnikov obveznic, ki so to luknjo sanirali tudi s svojim kasneje razlaščenim premoženjem, še vedno brez pravične in primerne odškodnine. Po nekajletnih pravnih in zakonodajnih akrobacijah, ki bi jim zagotovile pravno varstvo, se z Zakonom o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti ukvarjajo tudi na ustavnem sodišču.

Med drugim so ustavni sodniki zaprosili za mnenje Sodišče EU. To je izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugih pravnih sredstev in da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.

Dilema je tudi omejevanje morebitne poravnave na največ 60 odstotkov odškodnine, za katero sicer na finančnem ministrstvu Klemena Boštjančiča menijo, da jo oškodovani lahko sprejmejo, lahko pa tudi ne. In seveda bo tu država odškrnila oškodovanim delničarjem še 40 odstotkov od že tako nizke zadnje knjigovodske vrednosti izbrisanih bančnih delnic. Četudi bo lahko te zneske kasneje terjala od Banke Slovenije. Za tožbe se bo verjetno odločila manjšina pravno in finančno bolj podkovanih oškodovanih delničarjev. 

Vzporedno gledamo še pravno sago o imenovanju odbora sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi izdelali predhodno mnenje, v katerem bi ugotavljali, ali so bili nekdanji delničarji in imetniki obveznic bank zaradi izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni, in kolikšna bi bila ta razlika. Ti bi imeli na voljo šest mesecev časa za ugotavljanje dejstva, da so vlagatelji šestih saniranih bank z ukrepi Banke Slovenije ostali brez okoli 960 milijonov evrov!? K sreči tega dejstva ni mogoče spremeniti, a kljub temu bomo na ta odgovor čakali še nekaj mesecev, morda tudi leto dni.

Na mariborskem okrožnem sodišču namreč poteka pravna bitka za reprezentativnost dveh interesnih združenj malih delničarjev, ki lahko v ta odbor predlagata tri kandidate. Medtem ko je sodišče reprezentativnost Vseslovenskemu združenju malih deležnikov, ki je predlagalo tri kandidate, že pripoznalo, Društvo Mali delničarji Slovenije vlaga pritožbe za dokazovanje svoje reprezentativnosti. Kljub njihovemu vmesnemu kompromisnemu predlogu o skupnem imenovanju kandidatov za zdaj kaže, da bo treba počakati, da sodni mlini zmeljejo.  

Medtem tečejo tudi tožbe zoper komercialne banke, ki si jih skupaj z dragimi odvetniškimi pisarnami, s katerimi sodelujeta obe združenji, lahko privoščijo le redki državljani. To poraja vprašanje, ali ta delujejo v dobro razlaščencev, ki so odškodninske tožbe tudi plačali, ne pa večine preostalih izbrisanih malih delničarjev, ki na sodno varstvo še čakajo. Vprašamo se lahko tudi, ali je ob teh pravnih manevrih res vse transparentno oziroma ali bi del nekoč pravnomočno dosojenih odškodnin lahko pristal tudi kje drugje ...