"Milijarderji nam radi govorijo o diktatu tehnološkega razvoja, kot da gre za zgodovinsko nujnost, ki jo lahko le pobožno spremljamo in upamo, da se nas usmili. V resnici pa je nasprotno: ekonomski in politični procesi so tisti, ki narekujejo razvoj tehnologije in kaj bo ta ustvarila. In če se danes bojimo, da bo ta uničila planet, je to zgolj zaradi tega, ker si to želijo kapitalisti. Vladajoči razred najmočnejše države na svetu je danes sestavljen iz lastnikov tehnoloških podjetij, ti pa svoje resurse uporabljajo za razkroj javnih sistemov, uničevanje delovnih mest in odpravo regulacij, ki ovirajo njihove dobičke. Temu primerno neumno vlogo igrajo tudi orodja umetne inteligence: namesto dejanskega iskanja optimalnih načinov vodenja države algoritmi agencije DOGE iščejo vladne ustanove, ki imajo v nazivu preveč 'woke' izraze (kot na primer 'trans(ition)', 'climate' ali 'safety'), ter jih postavljajo na seznam za reze. Še tako sofisticirana tehnologija v rokah kapitala postane primitivno orodje.
V filmih o umetni inteligenci me je vedno ob živce spravljal nepojasnjen paradoks: zakaj vsemogočni računalniški um z neskončnim znanjem nikoli ne ustvari ničesar pametnega? Namesto bleščeče obnove planeta ali osvajanja novih galaksij se robotski gospodarji zadovoljijo z upravljanjem opustošene in v večno temo zaklete Zemlje – vse njihovo znanje je namenjeno vladanju gorečemu kupu kamenja. Ta logika mi je postala jasna šele danes, ko imamo priložnost gledati nosilce računalniške diktature na delu. Elon Musk, ki je leta pridigal o futurističnih napravah in kolonijah na Marsu, je s prihodom na oblast svoje ambicije omejil na enako politiko kot vsi dosedanji konservativci: varčevanje in fiskalna disciplina."
