Luka Mlakar
Nekdanje poslance smo vprašali tudi, kako gledajo na delo aktualnih poslancev in kaj se je v državnem zboru spremenilo, odkar so zapustili poslanske klopi. Ali so imeli zaradi politične kariere težave z iskanjem zaposlitve, kako so jih sprejeli bivši sodelavci in ali še vedno gojijo politične ambicije?
Korče: Tega jim ne zamerim oziroma jih razumem
Med tistimi poslanci, ki so se po lanskih parlamentarnih volitvah morali posloviti od sedežev v državnem zboru, je tudi nekdanja poslanka LMŠ Jerca Korče. "Po volitvah sem si najprej vzela nekaj mesecev za to, da sem bila s hčerko. Načrtovala sem, da bom nekaj mesecev preživela z njo, nato pa sem tako kot najbrž veliko Slovencev začela pisati prošnje in hoditi na razgovore za službo," poudarja Korče, ki je najprej koristila nadomestilo v višini 80 odstotkov poslanske plače. Iskanje službe je ni preveč skrbelo, saj je pred vstopom v politiko poprijela za marsikatero delo: "Sama sem se preživljala od svojega 16. leta naprej. Sploh nisem razmišljala, da bom morda težko našla službo. Kdor hoče delati, danes lahko dobi službo." Kot ugotavlja, je politična kariera za nekatere delodajalce moteč dejavnik. "Od nobenega tega nisem dobila direktno serviranega na pladnju. Jim pa tega ne zamerim oziroma jih razumem, ker mislijo, da človeka poznajo’iz medijev," pravi Korče, ki je danes kot strokovna sodelavka zaposlena v Mladinskem centru Idrija.
LMŠ se je po izpadu iz parlamenta s SAB združila pod okriljem Gibanja Svoboda, Korče pa je s tem postala članica stranke, ki jo vodi premier Robert Golob. Trenutno je članica sveta Gibanja Svoboda, kljub temu da ni več tesno vpeta v dnevno politično dogajanje, pa še vedno redno spremlja dogajanje v parlamentu. "To sem počela, že preden sem postala poslanka, in to je moj hobi, ki ga ohranjam še danes. Tako kot si najbrž nekdo zvečer pogleda kakšno serijo na Netflixu, jaz pogledam sejo kakšnega odbora ali preiskovalne komisije." Sedanji in prejšnji parlamentarni mandat sta po njeni oceni neprimerljiva tudi zato, ker je bila vlada Marjana Šarca manjšinska. Poslanci so morali veliko energije posvetiti iskanju glasov in usklajevanjem za vsak glas, a so po njenih besedah, vsaj ko gre za poslansko skupino LMŠ, zaradi tega držali še bolj skupaj: "Bili smo zelo dobra ekipa. Čeprav smo bili ljudje zelo različnih profilov, smo se zelo lepo ujeli in bili precej povezani." Politika jo še vedno zanima, poudarja pa, da si zdaj želi spremembe doseči tudi na področju mladinskega sektorja, ki se ubada z veliko težavami.
Koražija: To stvar bi položil na srce vsakemu poslancu
Težav z iskanjem službe prav tako ni imel nekdanji poslanec Levice Boštjan Koražija, ki se je po koncu mandata vrnil nazaj v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj: "Podpisal sem pogodbo o mirovanju, tako da sem se po izteku mandata takoj vrnil nazaj na delovno mesto. Niti nisem zaprosil za nadomestilo, iskreno povedano sem proti temu, da ga poslanci dobijo, ker mislim, da bi morali biti v enakem položaju kot vsi ostali, ki na trgu iščejo zaposlitev." V službo v knjižnico se je rad vrnil, saj ga veseli delo z uporabniki in s knjigami, so ga pa nekateri ljudje kot nekdanjega poslanca gledali malo postrani: "To je stvar, ki bi jo vsakemu poslancu položil na srce, ko se vrne nazaj v staro službo. Obstaja neka manjša skupina ljudi iz lokalnega okolja, ki na to gleda skozi prizmo politike, kar je tudi okej, ampak si malo več upajo. Nekateri so tudi kar predrzni, ampak ni panike. Tudi to je del demokracije." Na novembrskih volitvah je kandidiral za ptujskega župana, do osvojitve svetniškega mandata – bil je namreč drugi na listi Levice za mestni svet – pa mu je zmanjkal en preferenčni glas.
Ko gre za parlamentarno politiko, Koražija opaža, da so poslanci v prejšnjem sklicu več opozarjali na težave lokalnega okolja in regij: "Ne glede na to, iz katere stranke smo bili, smo znali stopiti skupaj tudi regijsko in pokrajinsko. Včasih pogrešam, da bi poslanci ne glede na to, ali so koalicijski ali opozicijski, bolj vehementno opozarjali na težave v okoljih, iz katerih prihajajo. Zanimivo je tudi, da so razprave na odborih zdaj dosti krajše kot pri nas. Ni toliko razpravljalcev, dogajanje je bolj fokusirano zgolj na določene poslance, pri nas pa je bilo to nekako porazdeljeno." Več kot dobrodošlo oziroma nujno pa je po njegovi oceni to, da državni zbor prvič vodi ženska: "V naši družbi so ženske še vedno nekako diskriminirane v smislu, da se morajo tudi v politiki bolj potruditi, profilirati, biti bolj prezentne in močne. Veseli me, da je prišlo do te spremembe. To je prava pot za pravice žensk."
Zorčič: Takrat je bilo bistveno bolj razburkano
Nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič je do februarja uveljavljal pravico do nadomestila poslanske plače, nato se je vrnil nazaj v odvetništvo. Zaposlen je v odvetniški pisarni svoje soproge Nataša Vrečar Zorčič v Brežicah. Na lanskih volitvah se ni potegoval za nov poslanski mandat, je pa jeseni v Brežicah kandidiral za župana. V drugem krogu volitev je moral premoč priznati Ivanu Molanu, je pa Zorčičeva lista v občinskem svetu s sedmimi mandati postala tretja najmočnejša politična sila za SDS in Svobodo. Potem ko se je Molanu, ki je član SDS, uspelo dogovoriti za projektno sodelovanje z Gibanjem Svoboda, je Zorčičeva lista pristala v opoziciji. "Hitro so se pobratili med seboj," neformalno veliko koalicijo v Brežicah komentira Zorčič, ki je bil za poslanca dvakrat izvoljen na listi SMC. Iz stranke pod vodstvom Zdravka Počivalška je izstopil marca 2021, čeprav ga je takratna koalicija pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše dvakrat poskušala razrešiti s funkcije predsednika državnega zbora, pa se mu je uspelo obdržati na položaju.
"Ne bi želel delati analize, ali je boljši sedanji ali prejšnji sklic državnega zbora. To je enostavno težko primerjati, ker je vsak sklic postavljen v neke svoje okoliščine in neke determinante, ki so podane z volilnim rezultatom. Prejšnji sklic je bil bolj razdrobljen, imeli smo dve manjšinski vladi, zdaj pa ima koalicija bistveno bolj udobno večino," razlaga Zorčič. Ker ima vladajoča koalicija v državnem zboru tako udobno večino, parlamentarna politika po njegovih besedah v tem mandatu ne pride toliko do izraza: "Pri nas je bila vlada manjšinska, vedno je bilo vprašanje, kdo bo dal glas in kdo ne, mene so celo dvakrat rušili na predlog največje vladajoče stranke, pa ni bilo dovolj glasov. Takrat je bilo bistveno bolj razburkano, ker je bilo težje doseči glasove. Parlament je bil pravzaprav bolj samosvoj." O povratku v državno politiko ne razmišlja. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je ustanovil stranko LIDE, ki pa se je nato transformirala v njegovo lokalno listo.
Jurša: Zdaj je še slabše kot v prejšnem mandatu
Za nov poslanski mandat prav tako ni več kandidiral nekdanji vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Po izteku svojega četrtega mandata se je Jurša upokojil in prenehal plačevati članarino stranki DeSUS. Ker ne plačujem članarine, nisem več član stranke, poudarja Jurša. Kaj se dogaja v DeSUS, ga ne zanima, sedanjih razmer v stranki, ki je razpadla zaradi konfliktov med vodstvom stranke in poslansko skupino, pa noče ocenjevati: "Preveč je bilo čudnih igric v ozadju. Oblast v stranki so prevzemali nekateri, ki so bili na skrajni strani. Tisti so obtoževali poslance, mi smo obtoževali njih, tu ni bili konca in vedelo se je, kaj se bo zgodilo. Kdor se prepira, prepire izgubi." Kratko so potegnili upokojenci, ki v parlamentu in vladi nimajo več nobenih glasov, pravi Jurša in dodaja, da večina upokojencev v Sloveniji živi slabo: "Pokojnine ne morejo biti primerne, če niso primerne plače. Najprej moramo urediti plače, potem bodo urejene pokojnine, v prehodnem obdobju pa mora za to poskrbeti država."
Nekdanji izkušeni parlamentarec z obžalovanjem ugotavlja, da se politika iz mandata v mandat ocenjuje slabše: "Imam občutek, da je zdaj še slabše, kot je bilo v prejšnjem mandatu." Ob tem izpostavlja, da je dobro, da državni zbor prvič v njegovi zgodovini vodi ženska. Na vprašanje, kako ocenjuje delo Urške Klakočar Zupančič, odgovarja, da predsednica včasih izstopa in skrbi za svojo promocijo: "Mogoče je to zanjo čisto v redu. Nekateri ji ne ploskajo za to, drugi pa. Sam sem tu nekje na sredini. Nekatere stvari pri njej se mi dopadejo, nekaj pa je takih, ki se mi ne. Všeč mi je, da je samozavestna, odločna in da se zna postaviti, na drugi strani pa ne moreš na rdeči preprogi početi takšnih zadev, ki jih je počela ona. Tukaj je treba spoštovati tiste, ki stojijo pred oziroma za teboj."
Simonovič: Mogoče bi kaj pomagal pri upokojencih
Poslansko kariero je po lanskih parlamentarnih volitvah zaključil tudi Juršin nekdanji poslanski kolega Branko Simonovič. Ta je pred volitvami izstopil iz DeSUS, nato pa je na listi Naša dežele namesto v domači Izoli kandidiral v Kočevju. "Takrat sem pristal, da grem kandidirat in to je vse. Potrebovali so nek podpis, da lahko nastopajo v soočenjih in sem jim ga pač dal z ozirom, da so nas takrat metali ven iz stranke DeSUS," razlaga Simonovič, ki je danes upokojenec. Pogoje za upokojitev je izpolnjeval že leta 2013, se je pa pred volitvami prijavil na razpis za direktorja izolskega hotela Delfin. "Direktorica je na hitro odšla in želel sem si pomagati bivšim sodelavcem. Ko so našli neko rešitev, sem bil zadovoljen, da se je tako končalo," pojasnjuje Simonovič, ki ob tem zatrjuje, da v Naši deželi nikoli ni bil posebej aktiven.
Ko gre za DeSUS, Simonovič meni, da je za upokojence slabo, ker stranke praktično več ni: "Upokojenci in bodoči upokojenci si zaslužijo nekoga, ki se bo zares zavzemal za probleme, ki jih tarejo in ki jih ni malo. Da nekdo, ki prejema pokojnino, živi pod pragom revščine, je nedopustno." Proteste upokojencev v zadnjem obdobju sicer organizira nekdanji pravnomočno obsojeni poslanec SDS Pavel Rupar. "Ko gledam njihov program, je očitno, da ti gospodje premalo poznajo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tukaj so navedene nekatere stvari, ki jih ni mogoče izpeljati. DeSUS je bila zelo resna in državotvorna stranka. Vedno smo nekako zagovarjali tisto, kar je realno možno," pravi Simonovič. Na vprašanje, ali ima še kakšne politične ambicije, pa odgovarja: "Ne vem, mogoče bi kaj pomagal pri upokojencih, ampak videli bomo, če bo kaj."
