Predsednik vlade Robert Golob se na številnih področjih obdaja s posvetovalnimi telesi, imenovanimi strateški sveti. Eden teh bo konstituiran danes. Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora (Svet) je pozornost javnosti za zdaj požel predvsem zaradi premierjeve želje, da bi ga vodila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in postala tudi nacionalna koordinatorica preprečevanja sovražnega govora. Slednja je, po njegovem mnenju, najprimernejša za ta položaj, "ker je najbolj izpostavljena žrtev tega sovražnega govora," je pojasnil. Nika Kovač je po nekaj dneh premisleka omenjeno funkcijo sprejela. 

V Svet jo je, kot tudi kriminologa Dragana Petrovca, povabil premier sam, medtem ko je bilo pet predstavnic nevladnih organizacij izbranih po ustaljenih postopkih Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Po pozivu k prijavi, pregledu, ali izpolnjujejo pogoje, in javni predstavitvi, so bile izbrane Brankica Petkovič (predlagatelj Mirovni inštitut), Barbara Rajgelj (Zavod za kulturo raznolikosti Open), Katarina Bervar Sternad (PIC), Tatjana Pirc (društvo novinarjev Slovenije) in Ajda Bezenšek Špetič (Društvo za strpne odnose Eksena). V Svetu bo poleg Kaje Širok, državne sekretarke iz kabineta predsednika vlade, še šest predstavnikov ministrstev in organov; z ministrstva za digitalno preobrazbo Petra Kovačec, Lenart J. Kučič z ministrstva za kulturo, Andreja Lang z ministrstva za pravosodje in Petra Bevek z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Gregor Hudrič bo v imenu notranjega ministrstva, medtem ko Breda Gačnik prihaja z generalne policijske uprave. V kabinetu so pojasnili, da je premier k sodelovanju vabil glede na "večletno strokovno in civilno delovanje posameznice oziroma posameznika na področju osveščanja in preprečevanja sovražnega govora. Svet je 17-članski, imen še treh, ki so se odzvali vabilu premiera, v njegovem kabinetu do konstitutivne seje ne želijo razkriti.

Nujnost sistemskega dela

Kaj konkretno bo njihovo delo, Petrovec priznava, da pred prvim srečanje ne ve, zato težko govori o pričakovanjih in morebitnem izkupičku njihovega dela. Katarina Bervar Sternad meni, da ima lahko Svet, četudi je le posvetovalno telo, zelo "konkretne rezultate". Po tem, ko se bomo seznanili s projekti in postopki, ki tečejo na posameznih ministrstvih, ko bo opravljena analiza, bo jasno, ali je na področju boja proti sovražnemu govoru treba spremeniti zakonodajo, redefinirati določene pojme." Tako Bervar Sternadova, ki želi od vladnih predstavnikov slišati tudi, na kakšen način se bodo lotili preventive na tem področju ter koliko denarja je vlada temu pripravljena nameniti. Sama ocenjuje, da se je, glede na trenutno stanje, tega področja treba lotiti sistemsko.

Iz vladnega kabineta so pojasnili, da bodo naloge Sveta, ob pripravi mnenj in strokovnih usmeritev, številne. Od spremljanja področja sovražnega govora, predlogov preventivnih aktivnosti, oblikovanja politik, sprememb predpisov in ukrepov do sistemskih sprememb. Obenem bodo spremljali tudi, kako se izvajajo predlagani ukrepi.

Šepec: Strateški svet je nepotreben

A vsi nad smiselnostjo delovanja Sveta in morebitnimi težnjami po spremembi zakonodaje na področju sovražnega govora niso navdušeni. Občutka nelagodja ali prizadetosti kazensko pravo ne varuje, je ta teden na mednarodni konferenci Alma Mater Europaea v Mariboru, v debati o sovražnem govoru, poudaril profesor z mariborske pravne fakultete dr. Miha Šepec. In ilustriral s "polpreteklim" primerom, preden je prešel k napovedanemu strateškemu svetu Golobove vlade.

Šepec vztraja, da na primer "smrt janšizmu" ni sovražni govor, temveč politična kritika. Najslabše, kar se nam lahko zgodi zdaj, je, da bo strateški svet proti sovražnemu govoru šel v spreminjanje kazenskega prava, po možnosti brez enega kazenskega pravnika v svoji zasedbi, pravi. In pokaže na možni kavelj: da se namreč vladajoča politika na ta način reši (političnih) nasprotnikov ali kritikov.

Za Večer je razložil še podrobneje. Potrebe po posebnem strateškem svetu pri vladi ne vidi! Regulacijo sovražnega govora oziroma javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti imamo pravno že urejeno, poudarja. Prav tako poznamo kazniva dejanja nasilništva, grožnje in razžalitve. "Nobene resne potrebe torej ni po še dodatni represiji. Širitev kazenskopravne represije na vsak govor, ki nekoga le čustveno prizadene, v pravnem svetu pač ne more predstavljati pravno prepovedanega ravnanja," razlaga.

Politični akterji se preprosto morajo zavedati, da bo svoboda govora zoper njih še bolj zaščitena: "To pomeni, da so lahko deležni resnih kritik, ki lahko vključujejo tudi ostre besede in celo zaničevalni govor." Seveda, doda, tudi svoboda govora ne dopušča nasilja ali resnih groženj in je to pravno sankcionirano.

Precej bolje je, po njegovih besedah, dopustiti večjo svobodo govora, "četudi je kdaj ob tem kdo prizadet, kot da ga začnemo s kazensko represijo pretirano omejevati, saj bo to prej ali slej vodilo v družbo, kjer bo dopuščen samo še govor, ki nam ga predhodno odobri politična oblast, oziroma govor, ki jo opeva kot edino pravo, njene odločitve pa edino pravilne", tako Šepec.