Ko vlada davkoplačevalcem obljubi, da jim bo znižala davke, bi morala predložiti tudi verodostojne izračune, kaj to pomeni za javno blagajno. Če izračunov ni, se zgodba za davkoplačevalce kaj kmalu konča slabo. Davki so vir prihodkov državnega proračuna, iz katerega se financirajo policija, vojska, javna uprava, šolstvo ... Če finančna uprava od državljanov in podjetij pobere manj davkov, vlada pa povečuje izdatke, v proračunu nastaja luknja. To luknjo pokriva bodisi z dodatnim zadolževanjem, kar vlada zdaj počne, ali pa mora z varčevalnimi ukrepi sklestiti proračunske izdatke. To pomeni, da je na voljo manj denarja za javne storitve, socialno varnost, šolstvo, policijo, vojsko. Skratka za državljane.
Tudi zadolževanje čez čas pripelje do varčevalnih ukrepov, saj je dolg treba vrniti in to z obrestmi. Vir za njegovo vračilo je spet proračun. Več ko znašajo obroki za plačilo obresti in vračilo glavnice, manj je v proračunu na voljo denarja za delovanje države, njenih ustanov, storitve in podpore za državljane. Te hkrati udarijo po žepu še višji davki. Davčna darila večina državljanov zelo drago plača. S predlaganimi spremembami davčne zakonodaje vlada zato državljanom ponuja drago darilo. Račun zanj ne bo bremenil le sedanjih davkoplačevalcev, ampak tudi njihove otroke in vnuke.
Po krizi varčevanje in privatizacija
Za dodatno zadolževanje je vse manj manevrskega prostora, čeprav mednarodne institucije na čelu z evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) vladam še sporočajo, naj prehitro ne ukinejo protikoronskih ukrepov, kar s programi za tiskanje svežega denarja izdatno podpirajo tudi centralne banke. Med njimi je tudi Evropska centralna banka (ECB), ki pospešeno odkupuje slovenski dolg. Ob tem ne gre spregledati, da je Slovenija med tistimi članicami EU, ki se nadpovprečno zadolžujejo in jim dolg najbolj pospešeno narašča.
Zelo velika verjetnost je, da davkoplačevalce v Sloveniji po koncu koronske krize čaka nov program stiskanja pasu in privatizacije tistega premoženja, ki je po finančni krizi iz leta 2008 in posledično sanaciji bank leta 2013 še ostalo v državni lasti. Kaj vse je še na voljo za privatizacijo in koliko premoženja imajo slovenska gospodinjstva, tuji kreditodajalci zelo dobro vedo, saj so v času sanacije bank imeli prost dostop do prav vseh podatkov.
Opozorila, ki jih že nekaj mesecev vztrajno ponavlja fiskalni svet, je treba jemati zelo resno in jih temu ustrezno upoštevati. Škoda, ki zaradi neupoštevanja teh opozoril grozi državljanom, bo veliko večja od koristi zaradi davčnih olajšav, ki jih predlaga vlada. Poleg tega bodo od pretežnega dela teh olajšav, če bodo poslanci državnega zbora predlagane spremembe davčnih zakonov sprejeli, imeli koristi le premožni državljani. Ti se plačilu računa, ki sledi davčnim darilom, večinoma izognejo. Nastradajo navadni državljani, ki so z vsako krizo revnejši.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
