Lani smo na slovenskih cestah zabeležili najmanjše število žrtev v prometnih nesrečah, odkar beležimo statistiko. Umrlo je 70 ljudi. Od samostojnosti Slovenije so sicer naše ceste terjale 7952 življenj, skoraj 330 tisoč ljudi pa se je v prometnih nesrečah huje poškodovalo. A ker je vsaka žrtev preveč, tako policija kot agencija za varnost prometa (AVP), AMZS, Zavod varna pot in vsi drugi, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo pri nas, zrejo naprej. Torej, kje so področja, kjer se da še kaj narediti, da se čimbolj približamo Viziji 0, nič mrtvim na naših cestah. Kajti trend se lahko hitro tudi obrne.
Med razloge za izboljšanje prometne varnosti v zadnjih desetletjih poleg preventive in ozaveščanja AVP uvršča tudi izgradnjo avtocestnega križa v Sloveniji in uvedbo vinjet, sodobnejša prevozna sredstva s pasivnimi in aktivnimi varnostnimi sistemi, boljši nadzor nad šolami vožnje in tečaj voznik začetnik, spremembe zakonodaje in višje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov. Izboljšave pa so možne, izpostavljajo na AVP in v policiji, tam, kjer so najpogostejše kršitve. In tukaj prednjačita prehitra vožnja in še posebno alkohol, kajti pijani vozniki povzročijo skoraj četrtino nesreč s smrtnim izidom oziroma deset odstotkov vseh prometnih nesreč. In prav na teh področjih vidijo skrbniki prometne varnosti možnosti za napredek. "Največ lahko za to storijo udeleženci sami, saj lahko s kritičnim odnosom do nedovoljenih ravnanj v prometu prispevajo k boljši prometni varnosti," so pogled v prihodnost pospremili v policiji.
Kršitelj pač mora biti kaznovan
A vprašanje je, ali je kritičen odnos zgolj udeležencev v prometu dovolj. Naravnost osupljiv je podatek, da so sodniki lani v 95 odstotkih primerov "pogojno" vrnili vozniško dovoljenje tistim, ki jim ga je policija odvzela. Na sodiščih se, to je treba poudariti, znajdejo najhujši kršitelji pravil, ki veljajo v prometu. Odvzem vozniškega dovoljenja je namreč sankcija za najhujše prekrške. A večina teh kršiteljev očitno ne ostane brez vozniškega dovoljenja. Kajti sodišče jim ga vrne, sicer s preizkusno dobo. Da so sodišča "milostna", očitno vedo tudi prekrškarji, kajti glede na podatke, posredovane z vrhovnega sodišča, so prav vsi vozniki, ki jim je grozil odvzem vozniške, zaprosili za odlog tega ukrepa. Tudi pri odvzemu avtomobila, ki je še en mehanizem policije, da s ceste spravi prekrškarje, so sodišča prijazna do kršiteljev, saj je avtomobil vrnjen v slabih treh četrtinah primerov. Res so zadeve tukaj nekoliko manj preproste, kajti policija lahko kršitelju zaseže tudi avto, ki ni njegova last, a vendarle. Sankcije, ki jih predpisuje zakonodajalec, so določene prav zato, da se storilci kaznujejo. Pravila so zato, da se spoštujejo, in ne, da se kršijo. V primeru kršitve je pač mogoče pričakovati ustrezno kazen. Da sodišče pri katerem od primerov naredi izjemo in so olajševalne okoliščine tako množične, da se sankcija omili na minimum ali kaznovanje odloži, je realnost. A da izjeme postanejo pravilo, je težko dojeti. Tudi zato je kršitev še zmeraj preveč.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
