Matic Sever
Pojavljajo se mnoga vprašanja in dileme, včasih tudi zbeganost, ker v poplavi informacij različnih virov ljubiteljski vrtičkar, sploh pa začetnik, težko dobi občutek za zlato sredino in lastno zrelo presojo o tem, kaj je za njegov vrt optimalno in tako se po nepotrebnem ustvarjajo ali napačna pričakovanja ali pa celo nekakšni miti, ki so dejansko le polresnica. Je že tako, da je vsak vrt ali le cvetlični lonec ali košček narave s svojimi zakonitostmi, te pa glede na sodoben stil življenja in odcepljenosti od narave pogosto pomenijo odklon od naših predstav. Poleg tega smo se navadili hitro poiskati informacije in nimamo časa za isto vprašanje in preverjanje več virov. Tako pograbimo za prvi napotek ali dva, ki pa nista nujno dovolj obširna, in tako z instant navodilom lahko kaj hitro zasejemo dilemo namesto vrta po naši predstavi. Seveda imamo med vrtičkarji zelo izkušene s čudovitimi vrtovi in rastlinami, ne gre pa vsem tako dobro, zato lahko morda na podlagi lastnih opažanj in svojega mnenja razrešim nekaj nejasnosti, ki se pogosto razvijejo pri vrtnarjenju na okrasnem vrtu.
Smo z opravili na vrtu lahko prezgodnji?
Spomladi pri sajenju okrasnih trajnic in drevnine v loncih skoraj ne moremo biti prezgodnji, seveda pa nima smisla kopati po zamrznjenih tleh. So pa mnogi prehitri, ko govorimo o čiščenju listov odcvetelih spomladanskih čebulnic, katerim mora listje vsaj nekoliko porumeneti, sicer čebulice in gomolje prikrajšamo za precej hranil in je cvetenje prihodnje leto skromnejše. Prehitevanje zasledim tudi jeseni, ko mnogi še vedno ob pojavu prvih rjavih listov porežejo in počistijo vse zelnate dele in na gredah ustvarijo pravo pustinjo, ki traja vse do pomladanskih dni. Jaz večino zelnatih trajnic pustim, da se posušijo in z ivjem okrašene ustvarjajo lepe prizore pozimi.
Je pomembno, kaj delajo drugi?
Prehitro smo zadovoljni z rezultatom. Zdi se, da veliko ljudi obtiči na neki stopnji in ne razvija svojega okusa - tako se isti, zastareli vzorci zasajanja ponavljajo iz leta v leto in tudi prenašajo iz generacije v generacijo. Nekateri se sicer zavedajo, da bi lahko kaj postorili drugače, bolje, a pri nakupu in sajenju obtičijo pri "preverjenih" metodah. Najprej bi se morali seznaniti s širšim naborom rastlin, različnimi vrtnimi stili in rešitvami za različne situacije, šele potem bi se lahko res dobro odločali, kako postopati na svojem vrtu. Predvsem pa slovenskim vrtičkarjem primanjkuje občutek za vrednotenje znanja. Za rastline, kosilnice in gnojila je večina še pripravljenih zapraviti precej denarja, da bi pa komu plačali sto evrov za nasvet glede zasaditve grede ali terase, se jim zdi nepredstavljivo.
Kaj Slovenci najpogosteje počnemo narobe?
Preprosto sadimo tja v en dan ali po vzorcu, ki ga vidimo na instagramu, in ne zmoremo presoditi, ali je takšen koncept sploh primeren v našem primeru. Najbolj moteče so navadno posamezne rastline ali sklopi treh različnih rastlin v nekakšnih miniaturnih otočkih sredi trate. Se sploh kdo vpraša, čemu to služi? Povzroča nam dodatno delo pri košnji, sploh pa take rastline nikoli ne pridejo do pravega izraza, ker niso primerno podprte s sosednjimi rastlinami in vrtu ne morejo dati estetike, ki bi jo potreboval. Skratka, preveč smo drobnjakarski. Manjka nam več znanja in poguma, da bi ustvarili večje zasaditve drevnine in trajnic, zaokrožili izgled vrta in izkoristili njegov potencial.
So mogoče bogate zasaditve v mestu?
Je v mestnem okolju mogoče in smiselno urejati bogate zasaditve - ali je to privilegij večjih suburbanih in podeželskih vrtov? Naša urbana okolja so povsem primerna za gojenje okrasnih rastlin, upoštevati moramo le drugačne okoljske dejavnike. Zaradi večjega deleža popločenih površin in pristnosti zidov se zrak segreva hitreje, na kar moramo še posebno paziti v vročih poletjih. Za bolj izpostavljene lege moramo tako izbrati proti suši bolj trpežne rastline kot na podeželju. Mnogokrat se srečujemo tudi s slabo zemljo ali pa je te premalo. Zaradi višjih stavb so nekateri vrtički in balkoni zelo zasenčeni. A vse našteto zaradi velike pestrosti rastlin, ki je danes na voljo, ni težava. Vsi primeri so rešljivi in lahko tudi odličen izziv za inovativne kreacije. Ko govorimo o smiselnosti, je treba poudariti, da so vrtovi in tudi manjše zelene ureditve v mestu nujne. Urbani predeli zahtevajo veliko zelenja, da omilimo negativne vplive. Veliko zelenja čisti zrak, ga hladi, vlaži, omili hrup, nudi prostor za ptice in številne druge živali, nam pa prijeten prostor za počitek.
Je vrt vedno povezan z veliko dela?
Pri okrasnem vrtu gremo lahko v dve smeri. Lahko ustvarimo vrt, ki zahteva dnevno oskrbo, lahko pa takega, ki zahteva nego le en dan na mesec. In da ne bo pomote, prav obe različici sta lahko vrhunski. Ker se bo ob branju verjetno kdo namrščil in pomisli, da sem pozabil na tedensko košenje trate, naj dodam, da imamo lahko tudi čudovit vrt brez trate oziroma z njenimi nadomestki, ki ne potrebujejo redne košnje. Še vedno se srečujem z izjavami, da so grede trajnic zahtevne za oskrbo, ampak to ni vedno res. Če bi imeli dovolj znanja ali bi bili pripravljeni plačati strokovnjaka za načrt, bi izkusili obilo lepote, ki na leto vzame le trikratno pletje in rez, pa tudi brez zalivanja gre.
