Od nekdaj so bila jajca živilo dvomljive koristnosti. Nekateri so jih opevali kot popoln vir beljakovin, vitaminov in mineralov, medtem ko so drugi opozarjali, da so jajca (rumenjak) prava holesterolska bomba, saj je slednjega v njih desetkrat več kot na primer v govejem mesu, ter da vsebujejo zelo veliko nasičenih maščob. Resnica je, da celo kuhano ali pečeno jajce vsebuje le nekaj odstotkov (povprečno od 3 do 10) priporočenega vnosa nekaterih vitaminov in mineralov, in je kot vir teh mikrohranil popolnoma nepomembna hrana. Jajčne beljakovine pa so bolj škodljive kot koristne. Kokošje jajce tehta od 55 do 75 gramov. Celo jajce vsebuje 33 odstotkov beljakovin, 65 odstotkov maščob (od tega 22 odstotkov nasičenih maščob), dva odstotka ogljikovih hidratov in 264 miligramov holesterola. Ne vsebuje vlaknin, ne vsebuje vitamina C.
V prospektivni kohortni študiji in posodobljeni metaanalizi 41 študij je bilo večje uživanje holesterola in jajc v prehrani povezano s povečanim tveganjem splošne umrljivosti in umrljivosti, povezane s kardiovaskularnimi boleznimi. Že vnos enega jajca dnevno je povezan s povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in žilja. V študiji, ki je zajela 521.000 oseb, so ugotovili, da je vnos jajc in holesterola povezan z višjo umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, boleznimi srca in ožilja in raka. V veliki kohortni študiji v ZDA so ugotovili, da je poraba jajc pomembno povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in umrljivost. Trditve, da so jajca zdravju koristna oziroma nenadomestljiva in da jih je koristno uživati, prihajajo samo še iz ust proizvajalcev jajc in industrijskih (redukcionističnih) znanstvenikov ali neizobraženih in dodatno motiviranih prehranskih svetovalcev.
Povsem jasno in znanstveno neštetokrat dokumentirano je, da jajca ne sodijo med zdravo hrano - vse bitke se bijejo le glede tega, koliko so nezdrava oziroma pri kateri količini začnejo povzročati zdravstveno škodo. Kot nekakšen kompromis je obveljalo, da eno jajce na dan pri zdravih ljudeh ne naredi omembe vredne škode, saj je bilo ugotovljeno, da bi se tveganje smrti iz katerega koli razloga povečalo za 23 odstotkov le v primeru, če bi zaužili več kot jajce na dan. Samo pri sladkornih bolnikih so ugotovili, da so ta tveganja večja, in priporočili do tri jajca na teden. S takšnim kompromisom so bili, vsaj tako se zdi, zadovoljni tudi proizvajalci jajc. Težava pri tovrstnih kompromisih je, da na jajca ne gledamo več kot na nezdravo živilo v katerih koli količinah, ampak se vsak odloča po lastnem občutku, ki je povezan z navadami in okusom.
Novejše raziskave in metaanalize pa kažejo, da lahko uživanje kokošjih jajc povzroči večja in nevarnejša tveganja. Moški, ki zaužijejo 2,5 in več jajc na teden, imajo za 81 odstotkov večje tveganje, da zbolijo za rakom prostate, kot moški, ki so zaužili manj kot jajce na teden.
Poglejmo si analizo 44 ločenih študij, v katerih je sodelovalo več kot 400.000 udeležencev, ki so bili uvrščeni v tri skupine. V prvi so zaužili manj kot tri, v drugi od tri do pet in v tretji več kot pet jajc na teden. Kakor se je povečevalo število jajc, tako se je povečevalo tveganje za pojav raka na prebavilih. Najmočnejšo povezavo so raziskovalci ugotovili pri raku debelega črevesja. Tisti iz prve in druge skupine so imeli tveganje povečano za 15 odstotkov, medtem ko je bilo pri udeležencih iz tretje skupine (več kot pet jajc na teden) tveganje večje za kar 42 odstotkov. Študija zdravja medicinskih sester je pokazala, da se tveganje za nastanek raka dojk poveča za 67 odstotkov za vsakih sto gramov jajc na teden, kar je eno jajce in pol.
Jajca so zelo bogat vir holesterola in holina, oba pa sta v presežnih količinah povezana z večjim tveganjem za nastanek raka prostate, presežen vnos holina še dodatno z rakom debelega črevesja, saj se (podobno kot presežen vnos karnitina iz rdečega mesa) presnavlja v vnetne snovi, ki prispevajo h kroničnim boleznim, vključno z rakom. Jajce je bogat vir živalskih beljakovin, ki so same po sebi problematične, predvsem zato, ker dvigujejo raven inzulinu podobnega rastnega hormona (IGF-1), ki je povezan s spodbujanjem raka. Jajca vsebujejo veliko metionina, aminokisline, ki vsebuje žveplo (povzroča vonj po gnilih jajcih in napenjanje), pri presnovi katere nastaja homocistein, ki je znan kot faktor tveganja pri številnih boleznih (srčna in možganska kap, bolezni ožilja v nogah, tromboza, tudi demenca in depresivne motnje). Jajca močno kislotvorno obremenjujejo telo, bolj kot goveje ali piščančje meso.
Ker je jajce zelo visoko v prehranski verigi, so v njem pogosto nakopičene razne snovi, od antibiotikov, hormonov, cepiv in drugih zdravil do drugih vplivov iz okolja. Jajca lahko vsebujejo mikroorganizme, ki pogosto povzročajo bolezni; najbolj znana je salmonela.
Koristnih snovi je v jajcu tako malo, da nimajo večjega pozitivnega vpliva na naše zdravje. Za ilustracijo: za zadovoljitev dnevnih potreb po vitaminu D3 (na primer 4000 IE) bi morali vsak dan pojesti do 60 jajc, za pridobitev potrebnega vitamina E pa približno 13 jajc. Nove raziskave dokazujejo, da so jajca bolj škodljiva, kot smo predpostavljali.
Prehranska industrija ve, da so znanstvene raziskave, v katerih potrjujejo koristnost naših prehranskih navad, najboljša reklama za njihove izdelke. Če v neki raziskavi trdijo, da so jajca zdravilna, to trditev brezplačno objavijo vsi mediji, kar ima še večjo težo, saj ljudje podzavestno bolj verjamemo znanstvenikom in novinarjem kot proizvajalcem. Zato nastajajo številne zmanipulirane znanstvene študije, v katerih "dokazujejo" zdravstvene koristi uživanja jajc. Približno 60 odstotkov raziskav, ki preučujejo vpliv prehranskega holesterola ali jajc na zdravje, finančno podpira industrija jajc. V 50. letih prejšnjega stoletja tovrstnih raziskav sploh še ni bilo, kar govori o tem, kako industrija pospešuje raziskave in jih uporablja v svojo korist.
V Sloveniji povprečno porabimo približno 165 jajc na prebivalca letno, kar je nekaj več kot tri jajca na teden. Če odštejemo tiste, ki jajc ne uživajo (na primer dojenčki, alergiki, vegani), lahko predpostavljamo, da povprečen odrasli državljan poje pet jajc na teden, k čemur je treba prišteti še jajca v jajčnih testeninah, pecivih ipd. Na spletni strani združenja avstralskih proizvajalcev jajc navajajo, da "zaužitje več kot sedmih jajc na teden nima nujno škodljivega učinka". Bodite pozorni na natančno izbrane besede: nima nujno škodljivega učinka. Torej ga običajno ali praviloma ima, ni pa nujno. Izogibati se je treba hrani, ki lahko pri majhni "prekoračitvi" povzroči zdravstveno škodo.
Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod naslovom "Jajca, skoraj popolno živilo" pojasnjujejo, "zakaj so jajca zdrava za nas". Znana prehranska strokovnjakinja razlaga, da je jajce "vsekakor eno popolnejših živil, saj mu od pomembnejših, zdravju koristnih sestavin manjkajo samo vitamin C in vlaknine! Pomembno je vedeti, da so jajca tudi vir vitamina D, ampak samo če se je kokoš prosto pasla."(!)
Nihče na svetu še ni utrpel nobene zdravstvene škode zaradi neuživanja jajc. Jajc ni treba nadomeščati z nobenimi drugimi živili. Jajca nimajo prav nobenega pozitivnega učinka na zdravje, ki ga ne bi mogli doseči s popolnoma neproblematično hrano. Nerazumno in neetično je hvaliti in priporočati hrano, ki nam škodi. Zakaj prehranska stroka redno in celovito ne opozarja javnosti na škodljive posledice uživanja jajc in zakaj manipulira z izoliranimi sestavinami jajc?
