Napovedi domačih in mednarodnih institucij za okrevanje slovenskega gospodarstva v letošnjem in prihodnjem letu so obetavne. Po njihovi oceni bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v obeh letih med 3,1 in 5,1 odstotka. To je na ravni napovedane rasti v EU, območju z evrom in Nemčiji kot najpomembnejši gospodarski partnerici. Ker pa te institucije po finančni in gospodarski krizi iz leta 2008 svoje napovedi večkrat na leto spremenijo, se prezgodaj ne gre veseliti. Jasno je tudi, da rast BDP, ki pomeni vrednost vsega ustvarjenega v državi v letu dni, ne pomeni avtomatično večje blaginje za prebivalce.
Še zlasti ne, če to vrednost v vse večjem obsegu ustvarjajo slabo plačani zaposleni, zlasti prekarni delavci in delavci z minimalno plačo. To potrjujejo v humanitarnih organizacijah, ki opozarjajo, da prihaja k njim po pomoč vse več zaposlenih, ki zaslužijo premalo, da bi lahko poravnali vse nujne stroške. Mariborski Rdeči križ je recimo samo v prvih treh mesecih letos naštel 175 novih prosilcev za pomoč.
Da BDP ni ustrezno merilo za določanje blaginje, že več let opozarja Nobelov nagrajenec za ekonomijo in profesor na univerzi Columbia Joseph Stiglitz. "Politične razmere v ZDA in mnogih drugih državah v zadnjih letih odražajo negotovost, v kateri živi veliko navadnih državljanov. BDP temu namenja malo pozornosti. Številne politike, osredotočene na BDP in fiskalno previdnost, so to negotovost spodbudile," je napisal pred tremi leti, ko o epidemiji še ni bilo ne duha ne sluha.
Kot primere Stiglitz navaja pokojninske reforme, ki ljudi prisilijo k večjemu tveganju, in reforme na trgu dela, ki v imenu povečanja prožnosti oslabijo pogajalski položaj delavcev, delodajalci pa jih lažje odpustijo, kar vodi do nižjih plač in več negotovosti. Da so v Sloveniji okoliščine za izkoriščanje zaposlenih zelo ugodne, opozarjajo v Delavski svetovalnici. Mednarodne institucije vladam priporočajo, naj ohranjajo ukrepe za podporo gospodarstvu in prebivalcem, ki jih je prizadela epidemija, dokler okrevanje gospodarstva ne bo dovoljšnje. Posledica teh podpor je prezadolženost držav, zaradi katere je po tem, ko bo razglašen konec krize, pričakovati varčevalne ukrepe z rezanjem izdatkov za zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje in druge javne storitve.
Fiskalni svet za Slovenijo v zadnji mesečni informaciji navaja, da je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih v prvih petih mesecih 2021 znašal 1,3 milijarde evrov, brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi bil proračun približno izravnan.
V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih marca 2021 vključenih 53 tisoč zaposlenih. Za mesec februar, za katerega so podatki že bolj dokončni, pa okoli 70 tisoč, kar je okoli desetina vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za marec je prejelo 32 tisoč oziroma okoli 45 odstotkov samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 37 tisoč, navaja fiskalni svet. Joseph Stiglitz ob tem opozarja, da denarna politika nekaterim podjetjem lahko pomaga začasno reševati likvidnostne težave, ne more pa odpraviti težav s solventnostjo niti spodbuditi rasti gospodarstva, v razmerah, ko so obrestne mere blizu ničle.
Da BDP ni ustrezno merilo za določanje blaginje, že več let opozarja Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz
Slovenija je majhno izvozno gospodarstvo, katerega okrevanje je najbolj odvisno od Nemčije kot največje trgovinske partnerice. Tamkajšnji politiki so optimisti. Minister za gospodarstvo Peter Altmeier ocenjuje, da nemška gospodarska rast oziroma rast BDP letos lahko doseže štiri odstotke. Ugotavlja tudi, da je nemško gospodarstvo recesijo preživelo bolje od pričakovanj, a v isti sapi predlaga podaljšanje koronske pomoči še za pol leta, do konca 2021.
Optimistični so tudi nemški gospodarstveniki. Po zadnji anketi svetovalne hiše Deloitte je 43 odstotkov podjetij že doseglo enak promet, kot so ga imela pred krizo, večina preostalih ga namerava doseči do konca leta. Hitrejše okrevanje gospodarstva prinaša tudi probleme. Ker si dobavne verige še niso opomogle, ne zmorejo slediti rasti povpraševanja, zato se zaradi manjše ponudbe od potreb dražijo surovine. Kar 44 odstotkov vodij finančnih služb v nemških podjetjih je v Deloittovi anketi navedlo, da rast cen surovin v prihodnjih dvanajstih mesecih za njihova podjetja pomeni visoko tveganje.
Glavni ekonomist Deloitta Alexander Börsch je za FAZ dejal, da so cene surovin prvič po osmih letih za podjetja pomembna tema. Sicer pa nemško gospodarstvo stavi na Kitajsko, ker si je tamkajšnje gospodarstvo hitro opomoglo, Nemci računajo, da jih bo tako kot po finančni krizi 2008 spet reševal izvoz. Börsch pravi, da bo svetovno gospodarstvo že oktobra in novembra doseglo predkrizno raven. To je prej kot po finančni in gospodarski krizi iz leta 2008/09, ko je za vrnitev potrebovalo dve leti.
OECD je v novi napovedi oceno za letošnjo globalno gospodarsko rast zvišal s 4,2 na 5,8 odstotka, kar je največja rast od leta 1973. Glavna ekonomistka Laurence Boone ob tem obžaluje, da se v preveč članicah OECD do konca leta 2022 življenjski standard ne bo dvignil na raven, ki so jo pričakovali pred epidemijo. S tem je potrdila, da večini predvidena rast BDP ne bo prinesla večje blaginje.
Glede na to, da imajo humanitarne organizacije vse več prosilcev za pomoč in se v Delavski svetovalnici zaradi kršenja delavskih pravic oglaša vse več zaposlenih, je mogoče sklepati, da je Slovenija med državami, kjer rast življenjskega standarda ne bo sledila predvideni rasti BDP.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
