Državni proračun je imel v prvih štirih mesecih letos 3,5 milijarde evrov prihodkov in 4,7 milijarde evrov odhodkov. To pomeni, da je bil za 1,2 milijarde evrov v minusu, kar je za dobre pol milijarde evrov več kot v istem obdobju lani. V celotnem letu 2021 je predviden primanjkljaj v višini 2,7 milijarde evrov. V letu 2020 je imel državni proračun 3,5 milijarde evrov primanjkljaja.
V primerjavi s prvimi štirimi meseci lani se je v prvem četrtletju letos v državno blagajno nateklo za 14,8 odstotka več prihodkov, še precej višja je bila rast odhodkov (za 26,2 odstotka), v pregledu javnofinančnih gibanj navaja ministrstvo za finance. K rasti prihodkov so največ prispevali davčni prihodki, ki so bili višji za 12,2 odstotka. Finančna uprava je v primerjavi s prvimi štirimi meseci 2020 letos pobrala več dohodnine, davka na dohodek in dobiček ter davka od dohodkov pravnih oseb.
Dohodnine so zavezanci v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani plačali za 45,3 odstotka ali 180,7 milijona evrov več. Na ministrstvu za finance to povečanje pripisujejo višjim izplačilom dodatka za delo v rizičnih razmerah v negospodarskih panogah, pa tudi lanskim ukrepom vlade, ki je davčne zavezance v času trajanja krize oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti, ter prilagoditvi davčnih postopkov, ki jih je izvedla finančna uprava.
Davka na dohodek pravnih oseb se je v državno blagajno v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani nateklo za 35,8 odstotka ali 89,7 milijona evrov več.
K rasti odhodkov državnega proračuna od januarja so največ prispevale plače in prispevki
K rasti odhodkov državnega proračuna od januarja do konca aprila so največ prispevale plače in prispevki. Po razlagi ministrstva za finance je ta rast v največji meri posledica napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter izplačil dodatkov za delo v rizičnih razmerah v času epidemije. Za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki jih je prizadela epidemija, je država v prvih štirih mesecih letos namenila za 22 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Še precej večja (73,6-odstotna) je bila rast subvencij. Ta rast je predvsem posledica povračil nadomestila plače za začasno čakanje na delo in nadomestila plače po odrejeni karanteni, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
14,8 odstotka več prihodkov v prvih štirih mesecih 2021 v primerjavi z istim obdobjem lani
26,2 odstotka več odhodkov v prvih štirih mesecih 2021 v primerjavi z istim obdobjem lani
45,3 odstotka ali 180,7 milijona evrov več dohodnine so plačali zavezanci v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani
Vse štiri javne blagajne, med katere poleg državnega proračuna sodijo še občinski proračuni, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so imele v prvih štirih mesecih letos za 6,7 milijarde evrov prihodkov in 7,9 milijarde evrov odhodkov. To pomeni, da so ustvarile za 1,2 milijarde evrov primanjkljaja. Njihovi prihodki so bili od januarja do konca aprila letos v primerjavi z istim obdobjem 2020 višji za 12,3 odstotka. Odhodkov so imele 7,9 milijarde evrov, kar je za 16,6 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Dohodnina na pošti
Finančna uprava je konec maja 567.629 zavezancem odposlala informativne izračune dohodnine za leto 2020. Skupaj s prvim paketom, ki ga je dala na pošto konec marca, je letos informativni izračun prejelo 1,527.574 zavezancev. Rok za vložitev ugovora za zavezance iz drugega paketa se izteče 30. junija 2021. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 30. julij 2021, takrat ima država tudi rok za vračilo preveč plačane dohodnine. Na podlagi informativnih izračunov morajo zavezanci doplačati za dobrih 33 milijonov dohodnine, država pa jim mora vrniti 242,6 milijona evrov preveč plačane dohodnine. Zavezanci, ki so v letu 2020 prejeli obdavčljive dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo in do 15. junija 2021 na dom ne bodo prejeli informativnega izračuna dohodnine, morajo do 2. avgusta dohodninsko napoved vložiti sami.