Naložbe v zeleni in digitalni prehod naj bi bile ključne za okrevanje gospodarstev članic EU po epidemiji novega koronavirusa. Zaradi tega naj bi v svojih načrtih za okrevanje, ki bodo podlaga za črpanje denarja iz evropskega sklada za okrevanje, predvidele vsaj 37 odstotkov sredstev za zelene naložbe in vsaj 20 odstotkov za digitalizacijo. Analitiki bruseljskega inštituta Bruegel so vzeli pod drobnogled predloge nacionalnih načrtov, ki jih je 23 članic EU do 2. junija poslalo Evropski komisiji. Med njimi je tudi slovenski.
Zanj so najprej objavili, da od 2,6 milijarde evrov za zelene naložbe predvideva le 0,77 milijarde evrov, za digitalizacijo le 0,17 milijarde evrov, za preostale, torej nezelene in nedigitalne naložbe, pa 1,62 milijarde evrov. Na podlagi teh podatkov je Slovenija v primerjalni analizi Brueglovih analitikov po deležu zelenih in digitalnih naložb pristala na repu držav članic, po deležu sredstev za preostale naložbe pa na vrhu.
Slovenija bo za zelene in digitalne naložbe namenila okrog 60 odstotkov denarja
Včeraj so v Brueglu to oceno popravili. V popravljeni analizi so znesek za zelene naložbe dvignili na 1,05 milijarde evrov, za digitalne naložbe pa 0,54 milijarde evrov. Znesek za preostale naložbe so znižali na 0,91 milijarde evrov. Po tej analizi bo Slovenija za zelene in digitalne naložbe namenila okrog 60 odstotkov sredstev, kar jo skupaj s Švedsko, Slovaško, Portugalsko, Ciprom, Češko, Grčijo, Latvijo uvršča v sredino lestvice.
V Brueglu pojasnjujejo, da je primerjava načrtov tistih članic, ki so svoje načrte že poslale Evropski komisiji, zahtevna, ker navajajo različno število in definicije glavnih kategorij, različne so tudi informacije o podkategorijah vlaganj. Največji izziv pri pripravi analize pa je bila opredelitev kategorij za porabo sredstev, ki se ne prekrivajo, ker posamezna naložba lahko podpira več ciljev.
Odstop iz strateškega sveta
Dr. Emilija Stojmenova Duh, inženirka elektrotehnike, je v nedeljo premiera Janeza Janšo in Marka Borisa Andrijaniča obvestila, da odstopa kot članica Strateškega sveta za digitalizacijo. Andrijanič je njegov predsednik. "Ne glede na to, da sem v javnosti večkrat jasno in glasno izražala nestrinjanje s početji vlade, ki me je zaradi tega tudi že dvakrat kaznovala, sem v strateškem svetu, ki ga je imenovala ta ista vlada, sodelovala aktivno in iskreno, saj sem naivno verjela, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in celovitim pogledom na digitalno preobrazbo pomagam Sloveniji in vsem prebivalcem na poti k razvoju ter kakovostnejšemu življenju. Zelo dobro se zavedam, da smo v obdobju, ko se pripravljajo in sprejemajo strateški dokumenti, ki bodo podlaga za črpanje sredstev iz evropskih skladov in bodo tako bistveno krojili življenja vseh državljank in državljanov ter prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zato sem postavila skupno dobro pred osebnimi občutki in prepričanji," piše Janši in Andrijaniču Stojmenova Duh.
Žal ključni razvojni dokument, ki naj bi omogočil in pospešil pametno digitalno preobrazbo Slovenije, ne zagotavlja ne tega ne izvedljivega načina za doseganje digitalnega preboja. Emilija Stojmenova Duh je sicer odstopila, še preden je inštitut Bruegel popravil slovensko uvrstitev, vendar je včeraj na twitterju zapisala, da je popravek ne prepriča. "Nismo več najslabši. Zdaj smo četrti najslabši. Prehiteli smo Poljsko, Slovaško in Latvijo. In vse to na 'odlični' podpovprečni podlagi. Če je za vas povprečje dovolj dobro, moji cilji segajo precej višje," je zapisala. (mst)
Analiza, koliko denarja namerava posamezna država članica nameniti za naložbe v zeleni in digitalni prehod, je po pojasnilih Bruegla zahtevna tudi zato, ker vse v podkategorijah svojih načrtov posebej ne navajajo zelenih in digitalnih sestavin.
V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so v odzivu na Brueglovo objavo navedli, da slovenski načrt za okrevanje in odpornost presega kvote za zelene in digitalne cilje, ki so določeni v uredbi o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (37 in 20 odstotkov). Dodali so še, da je Bruegel graf, v katerem je napačno navajal podatke za slovenski načrt za okrevanje in odpornost, medtem že popravil.
Brueglova analiza je pokazala, da države, ki bodo glede na svoj bruto domači proizvod (BDP) iz evropskega sklada za okrevanje prejele manj denarja (Nemčija, Luksemburg, Danska), nameravajo večji delež nameniti za zeleni in digitalni prehod kot za preostale naložbe. V predlogih načrtov držav, ki bodo glede na svoj BDP prejele več denarja, so ti deleži obratni.
Bolgarija, Estonija, Malta in Nizozemska, ki Evropski komisiji svojih nacionalnih načrtov še niso poslale, imajo čas za to še čas do sredine prihodnjega leta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
