(ANALIZA) Zimske počitnice: V šolah bi se jim združitev zdela smiselna, turistični delavci svarijo pred izgubo dohodka

Zimske počitnice so običajno v dveh tednih, razdeljene na vzhodno in zahodno Slovenjo. Nazadnje so bile na pobudo takratnega šolskega ministra za kratek čas združene pred dobrim desetletjem. Čeprav ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ne načrtuje sprememb pravilnika o šolskem koledarju, se v javnosti znova sprožajo ideje o morebitnem enotnem terminu. Česa si želijo v šolah, kaj pravijo starši in kako na morebitno združevanje počitnic gledajo v smučarsko-turističnih centrih? Z letošnjimi počitnicami so lahko zadovoljni, pravijo v smučarskih središčih, k sreči je tik pred počitnicami marsikje zapadel sneg.

Lažja organizacija dela

Da je z zimskimi počitnicami kar naprej kakšna vija vaja, pravi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani Mojca Mihelič. "Pred leti so že bili na ministrstvu trdno odločeni, da bodo počitnice združili, ampak so potem naši turistični delavci tako zelo pritisnili na ministrstvo, češ da bodo imeli potem premalo dohodka, da je ministrstvo takrat počepnilo in je ostalo, kot je," se spominja ravnateljica. Čeprav ji je vseeno, kakšen bo režim zimskih počitnic v prihodnje, bi bilo za večino najbrž lažje, da bi bile počitnice združene. "Kar nekaj naših zaposlenih se vozi v službo iz druge regije in imajo majhne otroke. Ti imajo dvakrat problem; ko imajo počitnice, so njihovi otroci v šoli, ko bi bili radi s svojimi otroki doma med počitnicami, morajo biti v službi," pove ravnateljica o tem, kaj bi bilo lažje z organizacijskega vidika dela v šoli.

Razlog, da se počitnice razdelijo zaradi porazdelitve gostov v turističnih kapacitetah, je veljal nekdaj, ampak danes je situacija finančno drugačna in ljudje ne hodijo množično smučat, "tako da je to dobro vprašanje, ki bi ga bilo zagotovo treba pretresti v bodoče", razmišlja predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih. Zveza o združitvi še ni razpravljala, tako da o tem, kakšna so mnenja staršev, ni mogoče govoriti.

Gneča in izpad dohodka

"Poenotenje zimskih počitnic je ne samo za kranjskogorski turizem, temveč za celotni slovenski turizem pustilo negativne posledice v obliki neposrednega izpada dohodkov ponudnikov nastanitev, gostinskih ponudnikov in ponudnikov storitev, preobremenjenosti cestne in turistične infrastrukture, smučišč, ostalih centrov za izvajanje zimskih športnih aktivnosti. Spomnimo, da se je tovrsten poskus pred 14 leti odražal v več milijonih izpada prihodka," odgovarja na vprašanje, ali bi bilo počitnice smiselno združiti, z izkušnjo leta 2011 Mojca Mežek iz Turizma Kranjska Gora.

Da podpirajo zdajšnji sistem zimskih šolskih počitnic, saj prinaša več koristi tako za šolarje kot za turistični sektor, pravijo tudi na Rogli. Tina Tinta Kovačič iz Uniturja med ključnimi argumenti našteje boljšo razporeditev dopustov za starše - različni termini zimskih počitnic omogočajo staršem lažje usklajevanje dopustov in zmanjšujejo pritisk na delovna mesta -, manjšo gnečo na smučiščih in drugih turističnih destinacijah. "Pri združenih počitnicah se je v preteklosti že pokazalo, da je v istem obdobju nastal velik naval, kar je in bi tudi v prihodnje poslabšalo izkušnjo tako za obiskovalce kot za ponudnike storitev," pravi sogovornica. Ob tem izpostavi še ugodnejše cene in dostopnost: "Razdeljene počitnice omogočajo enakomernejšo razporeditev turističnega povpraševanja, kar pomeni bolj stabilne cene in večjo dostopnost namestitev ter aktivnosti."

Proti združevanju so tudi na Golteh, razlaga Primož Šturm. "Od obstoječe razdelitve na vzhodno in zahodno Slovenijo imajo koristi tako smučišča kot sami smučarji –  smučišča so deležna večjega obiska, smučarji pa bolj kvalitetne smuke, čakalne vrste pri napravah so krajše, proge zdržijo dlje, generalno gledano so deležni kvalitetnejše storitve, kot bi je bili v primeru skupnih enotedenskih zimskih počitnic."

Večje bi bilo nezadovoljstvo gostov

"Glede na to, da je v času zimskih počitnic, ko so otroci prosti, organiziranih največ tečajev smučanja, nismo naklonjeni združevanju počitnic. Združitev bi negativno vplivala na kakovost izkušnje obiskovalcev smučišča in organizacijo programov," pravi Karolin Bohinec iz RTC Krvavec. Med glavnimi razlogi našteje preobremenjenost smučišča, kar bi zmanjšalo varnost in tudi udobje za vse smučarje. "Manj učinkovito bi bilo tudi učenje, saj so smučarske šole uspešnejše, ko se oblikujejo manjše skupine in se lahko učitelji bolj posvetijo posamezniku. Dodaten razlog proti združevanju je tudi negativen vpliv na lokalno gospodarstvo – zaradi vse milejših zim in krajše smučarske sezone bi bila gospodarska škoda za ponudnike, ki so odvisni od sezonskega turizma, še večja."

Da se jim združevanje počitnic ne zdi optimalno, ker bi bila v združenem terminu precej večja gneča na smučiščih in "s tem večje nezadovoljstvo obiskovalcev," pravi Vida Kovačič iz Turizma Bohinj. "Poleg tega je zasedenost kapacitet v obeh terminih relativno dobra, kar pomeni, da v enem tednu ne bi mogli sprejeti vseh gostov, v naslednjem bi bila pa zasedenost bistveno slabša. Tako je tudi z vidika prihodkov ta predlog precej slabši."

Marca ne gre računati na smuko

Pa vendar se tudi v turizmu najde kdo, ki meni, da bi bilo združevanje počitnic smiselno. Predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, Marjan Batagelj, ki ima v lasti smučišče Cerkno, razmišlja, da drugi počitniški teden običajno pade že v marec, "klimatske in vremenske razmere pa v zadnjih letih kažejo, da je že zelo toplo in ta smuka ni tako idealna, kot je recimo v prvem tednu". V marcu se bo v prihodnje vse redkeje smučalo, meni sogovornik. "Zime se krajšajo, prav tako pa zasedenost smučišč vsaj v letošnji sezoni ni tako velika, da to ne bi moglo preživeti v enotnih zimskih počitnicah," pojasnjuje Batagelj. Dva termina počitnic bi se mu zdelo vredno obdržati, če bi počitnice začeli teden prej.