(PRAVNI NASVET) Omejitve in izjeme pri podaljševanju pogodb za določen čas v Sloveniji

V svetu dela se pogodbe za določen čas pogosto uporabljajo kot orodje za prilagodljivost in prilagajanje potrebam podjetja. Vendar pa je zakonodaja, ki ureja podaljševanje takšnih pogodb, v Sloveniji striktna in delodajalcem nalaga različne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati. Prav razumevanje teh predpisov pa je za delodajalce ključno, da bodo lahko varno in učinkovito vodili svojo kadrovsko politiko v podjetju.

Kolikokrat lahko delodajalec podaljša pogodbo za določen čas? 

Vsem znano dejstvo je, da je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas omejena. V tem prispevku si bomo ogledali, kakšne so časovne omejitve.

V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delodajalec večkrat podaljša pogodbo za določen čas z delavcem, vendar pa skupno trajanje takšne pogodbe ne sme presegati obdobja dveh let. Gre torej za objektivno omejitev, kjer delavec in delodajalec lahko skleneta več pogodb o zaposlitvi za določen čas, znotraj obdobja dveh let.

Dodati je potrebno, da se omejitev dveh let nanaša na opravljanje t.i. istega dela. Za isto delo pa se šteje delo na delovnem mestu oziroma opravljanje iste vrste dela, ki ga delavec opravlja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

Povedano na kratko, delavec ne sme (po pogodbi o zaposlitvi za določen čas) opravljati istovrstnega dela več kot dve leti skupaj.

Izjeme in posebne okoliščine 

Kljub tem omejitvam pa obstajajo nekatere izjeme, ki omogočajo sklepanje pogodb za določen čas, ki trajajo več kot dve leti. Te izjeme so:

• Nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Kadar je eden naših zaposlenih na dolgotrajni bolniški odsotnosti, lahko z delavcem, ki ga nadomešča, sklenemo več pogodb o zaposlitvi, ki presegajo obdobje dveh let. 
• Zaposlitve, ki jih omogoča zakonodaja na podlagi posebnih določil. Sem sodijo predvsem zaposlitve tujcev in funkcionarjev, ki so podvržene posebnim določbam zakonodaje. 
• Kadar gre za opravljanje projektnega dela. Če gre za zaposlitev za delo, ki je projektno organizirano, potem lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas traja več kot dve leti, vendar pa morajo biti delodajalci pozorni, da je to možno le, če projekt traja več kot dve leti in če je delavec zaposlen za ves čas trajanja projekta.

Globe in posledice 

Kot zapisano, je delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki presega (skupno) obdobje dveh let ali nima ustreznega razloga za sklenitev dalj časa trajajoče pogodbe, podvržen globi. Po določbah ZDR-1 se za prekršek kaznuje delodajalec z globo v višini od 3000 do 20.000 evrov. Poleg tega lahko nepravilno sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas privede do preobrazbe pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas. To pomeni, da lahko delavec zahteva, da se pogodba prekvalificira v pogodbo za nedoločen čas in s tem pridobi pravice, ki izhajajo iz takšne zaposlitve.  

To pa krepko poseže v kadrovsko politiko podjetja, saj delodajalec pogodbe za nedoločen čas ne more prekiniti brez ustreznega odpovednega razloga.  

Za konec 

Čeprav so pogodbe za določen čas pomemben del sodobnega trga dela, pa se je potrebno zavedati, da po slovenski zakonodaji ne predstavljajo primarne zaposlitvene opcije. Pogodba o zaposlitvi za določen čas naj bi se torej sklenila le takrat, kadar ni možna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ravno zato je tudi podaljševanje podvrženo strogim omejitvam.  

Delodajalci morajo biti pozorni na te predpise ter se zavedati izjem in posebnih okoliščin, ki omogočajo podaljševanje pogodb za določen čas v skladu z zakonodajo. Le na tak način lahko delodajalci uspešno vodijo kadrovsko politiko v podjetju in se izognejo globam ter prekvalifikaciji v pogodbo za nedoločen čas.