Pet desetletij Alpinističnega kluba Črna: Ne le pregled vrhunskih podvigov, ampak tudi zgodbe o prijateljstvu

Alpinistični klub (AK) Črna je bil ustanovljen 10. junija 1974, sprva kot alpinistični odsek pri Planinskem društvu Črna. Že pred tem pa so bili črnjanski alpinisti vključeni v Alpinistični odsek Ravne na Koroškem, od leta 1962 do ustanovitve alpinističnega odseka Črna pa v Koroški alpinistični odsek. V 50 letih delovanja so nabrali nešteto spominov, zapisov, fotografij, vsaka generacija alpinistov pa je prispevala svoj delež k bogati zgodovini kluba, saj so od ustanovitve naprej člani alpinističnega odseka in kasneje tudi alpinističnega kluba nanizali številne uspehe. Preplezali so mnoge prvenstvene smeri, težke ponovitve v domačih in tujih gorah, organizirali številne samostojne alpinistične odprave, prvo leta 1979 v Romsdalske Alpe na Norveškem. Ob 50. obletnici delovanja Alpinističnega kluba Črna so zato pripravili zanimivo razstavo o bogati zgodovini kluba. Pod njo se podpisuje Katarina Radovič, članica kluba, oblikovala pa jo je Blanka Kamnik – Studio OOH.

V osrčju razstave vrhunski alpinistični dosežki

Zaradi bogate zgodovine kluba in ogromne količine materiala so morali nekje potegniti črto, pojasnjuje avtorica razstave. "Odločili smo se, da bo ključ vrhunski alpinizem, vrhunci kluba," opisuje. Razstavo so oblikovali na 38 panojih, začetni so namenjeni zgodovini kluba, začetkom alpinizma v Črni, načelnikom, članom, ki so imeli oziroma imajo (zabeležene) alpinistične vzpone. Osrednji del razstave predstavljajo vrhunski alpinistični dosežki. "Zajeli smo vse, tako samostojne alpinistične odprave, mini odprave, kot tudi tiste, kjer so bili črnjanski alpinisti priključeni k drugim. Vključili smo tudi neuspešne odprave, saj je tudi to del alpinizma. Težje se je obrniti in se odpovedati cilju, kot ga doseči v lepem vremenu," pravi Radovičeva. Vse odprave so urejene po kronološkem zaporedju. Poleg opisov odprav so vključili fotografije in misli o alpinizmu, na zadnjem panoju z naslovom "A si že ču gda" pa so zbrane številne zanimivosti. Da je bilo zbiranje gradiva vse prej kot lahko, pravi avtorica. "V 50 letih se je marsikaj spremenilo, tudi pri dokumentiranju podvigov. Gradivo je po obsegu in vrsti zelo pestro, vsak načelnik je stvari drugače dokumentiral, nekateri so imeli to dobro urejeno, nekateri slabše," pojasnjuje.

Močna tudi športna sekcija

AK Črna ne skrbi le za izobraževanje in vzgojo novih generacij alpinistov, temveč tudi športnih plezalcev, zato je del razstave namenjen tudi športni sekciji, ki se je v zadnjih 15 letih močno razvila, danes pa predstavlja izjemno močan in živ del kluba. Ta sekcija šteje več kot 80 članov, med njimi je 62 otrok. Skrbijo za dve plezališči (Burjakove stene in Matvoz), v upravljanju imajo tudi visoko umetno steno v Osnovni šoli Črna, leta 2022 pa so pridobili lasten prostor za trening – sodobno plezalno steno Šutalnica. Kot izpostavlja Radovičeva, je eden najpomembnejših dogodkov tekmovanje v balvanskem plezanju Mastn grif, ki privablja plezalce iz cele države in tudi tujine. Organizirajo tudi redne plezalne tabore in tečaje o varnosti, tehniki in odnosu do plezanja.

Pomoč ne le v steni, temveč v vsakodnevnem življenju

Da razstava ni samo pregled zgodovine, temveč način, kako lahko te zgodbe o uspehih in nenazadnje tudi o prijateljstvu in povezanosti prenesejo tudi na mlajše generacije, izpostavlja avtorica. Ob raziskovanju je naletela na številne zgodbe, ker pa tudi sama prihaja iz alpinistične družine, se najbolj spominja predanosti in tovarištva, ki sta v preteklosti vladala med člani kluba. "Niso si pomagali samo v steni, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Ko smo gradili hišo, so na pomoč priskočili vsi očetovi alpinistični prijatelji," se spominja. Da je to duh, ki počasi izginja, saj je danes vse preveč individualistično, opaža. "V razstavo je vključenega toliko truda, časa in predstavljenih 50 častitljivih let kluba, ki ima v vseslovenskem in svetovnem prostoru težo, saj ima po svetu ogromno prvenstvenih smeri. Zato si želimo, da bi razstavo popeljali v Mežico, Prevalje, na Ravne na Koroškem, vrhunec pa bi bil, če bi jo lahko predstavili v Planinskem muzeju v Mojstrani," pojasnjuje sogovornica. Kot izpostavlja, si želijo izdati tudi almanah. "Vanj si želimo poleg vsega, kar je že izpostavljeno v razstavi, vključiti še spomine alpinistov, kakšne hudomušne kratke zgodbice in spomine," našteva Radovičeva, a vsega, kar bo v njem, še ne razkriva.