Nazadnje smo govorili o prednostih sklenitve pogodbe, preden izvedemo posel, za katerega smo se dogovorili. V tej kolumni pa se bomo posvetili vprašanju, kaj in kako vključiti v pogodbo, da se boste nanjo lahko zanesli.

Vsebina je kralj je stavek, ki ga najpogosteje slišimo, ko govorimo o marketingu, pa vendar je vsebina dogovora na prvem mestu tudi, ko sklepate pogodbo. Pogodba, ki jo sklepate, namreč mora odražati dejanske okoliščine, v katerih se bo posel odvil.

Vsebina omogoča lažje izpolnjevanje obveznosti

Pri določenih pogodbah morate spoštovati tudi morebitna pravila glede oblike, v kateri jih sklepate. Tako na primer zakonodaja zahteva, da so pogodbe, s katerimi prodajate nepremičnino, sklenjene v pisni obliki. V tem primeru govorimo o tako imenovanih obličnih pogodbah.

Kadar pa obličnost ni predpisana, sta pogodbeni stranki prosti glede načina sklenitve. To pomeni, da je veljavna tudi ustna pogodba, vendar je zaradi težke dokazljivosti o dogovorjenem, nikakor ne priporočamo.

Ko so torej morebitne formalne zahteve pogodbe izpolnjene, se lahko posvetimo vsebini dogovora. Vsebina vaše pogodbe je ključna, saj omogoča lažje izpolnjevanje obveznosti, zmanjša količino konfliktov v času veljavnosti dogovora in poskrbi za hitrejše reševanje konflikta (najbrž se vsi strinjamo, da je veliko lažje reči: "Poslovni partner, svojo obveznost si bil dolžan izpolniti do 25. avgusta, ker tako piše v 3. členu najine pogodbe," kot pa "Poslovni partner, svojo obveznosti si bil dolžan izpolniti do 25. avgusta, ker sva se tako pogovarjala, ko smo šli na poslovno kosilo, in si rekel, da …").

Ne glede na to, ali je posel, ki ste ga sklenili, na videz enostaven in kratkotrajen ali pa kompleksen in dolgotrajen, je sklenitev pogodbe smiselna. Pogosto se namreč zgodi, da se nam zdi, da "je že vse zmenjeno", saj smo podoben posel izvedli že ničkolikokrat, pa nekje na polovici poti ugotovimo, da je naš sopogodbenik zadevo razumel drugače.

V primeru enostavnega posla, v pogodbo zapišemo naše pogoje, pod katerimi opravljamo določeno delo, pa tudi rok izvedbe, način plačila ipd. Pogosto so takšne določbe povečini standardizirane, zato je na tej točki smiselno razmisliti ali jih morda lahko zapišete v obliki splošnih pogojev poslovanja, ki stopijo v veljavo s sklenitvijo posla (pozor - podjetja, ki poslujete s potrošniki, imate tukaj nekoliko več obveznosti). Splošni pogoji poslovanja so namreč vrsta pogodbe, ki je vnaprej pripravljena s strani ene pogodbene stranke in deluje po principu "vzemi ali pusti" (Se je že kdo poskusil dogovoriti drugače z zavarovalnico? Najverjetneje ne, saj ob sklenitvi police izrazimo tudi strinjanje z njihovimi pogoji poslovanja. S tem pa sklenemo tudi veljavno pogodbo).

Kaj se zgodi, če nekdo zamudi določen rok?

V primeru kompleksnega pravnega posla pa se nam odpre cela paleta vprašanj, na katera je smiselno (kolikor se le da) odgovoriti vnaprej. Takšne posle namreč spremlja višja mera negotovosti in nepredvidljivosti, zato je smiselna vnaprej orisati scenarije, ki jih sopogodbenika lahko srečata na poti. Kot na primer kaj se zgodi, če pride eden izmed partnerjev v finančne težave ali celo stečaj? Kaj se zgodi, če nekdo zamudi določen rok? Kako se bo poravnala škoda, ki bo nastala zaradi takšne zamude?

Preden se torej spustite v izvedbo bolj kompleksnega ali dolgotrajnega projekta, je smiselno skleniti pogodbo, ki bo po vsebini zares odražala ta posel in bo vsebovala scenarije, ki sta jih partnerja predvidela in nanje lahko naletita na poti.

Ne glede na to, ali gre za standardiziran posel, ki je sklenjen po splošnih pogojih poslovanja, ali pa kompleksno, novo partnerstvo, vam pogodba lahko služi kot pravila igre, po katerih poteka posel. Ker gre za dogovor, ki ga sprejmeta obe strani, vam bo pogodba služila kot osnova za preprečevanje ali hitrejše reševanje konfliktov pa tudi morebitne nadgradnje ali spremembe obstoječega posla.