Barbara Gavez Volčjak
Karnevali imajo dolgo tradicijo tudi na Hrvaškem, kjer jih marsikje, enako kot pri nas, štejejo za peti letni čas. Znani in obiskani karnevali potekajo denimo v mestih Reka, Samobor in Opatija, tamkajšnje ulice pa se za nekaj časa spremenijo v prizorišča pisanih povork, plesov mask in bučnega praznovanja.
Na Reki maske napolnile Korzo
Reški karneval je zagotovo najbolj znan in največji v sosednji državi. Leta 2009 je bil po oceni Sunday Timesa uvrščen celo na seznam 500 najpomembnejših dogodkov v Evropi. Letošnji karneval se je uradno začel 17. januarja s postavitvijo karnevalske zastave v različnih delih mesta. S simbolno slovesnostjo označijo začetek pustnih dogodkov v mestu, od katerih je prav vsaka prireditev skrbno načrtovana. Vrhunec karnevala predstavljata otroška in mednarodna karnevalska povorka. Z bogato okrašenimi vozovi, tradicionalnimi maskami in domiselno oblečenimi udeleženci sta zagotovo prava paša za oči. Otroška karnevalska povorka, na kateri so najmlajši pokazali svoje ustvarjalne maske, je reški Korzo do zadnjega kotička napolnila 15. februarja. Mednarodno karnevalsko povorko z več kot 10.000 udeleženci iz več držav pa pripravljajo 2. marca. Reški karneval, ki ga v tej obliki organizirajo od leta 1982, nadaljuje stoletno tradicijo maskiranja, ki duha in kulturo tega običaja prenaša na nove generacije, da ohranjajo bogato dediščino svojih prednikov. Vsako leto privabi v največje kvarnersko mesto več kot 100.000 obiskovalcev iz vsega sveta. Nepogrešljivi del karnevala na Reki so zvončarji, tradicionalne maske, ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. Njihova prisotnost simbolizira odganjanje zime in zlih duhov ter prinašanje pomladi.
V Samoborju karneval očiščuje skupnost
Samoborski fašenk, eden najstarejših in največjih pustnih dogodkov na Hrvaškem, se je začel 21. februarja. Letos so ga priredili že 199. leto zapored. Tradicija, ki traja vse od leta 1827, se je začela po zaslugi Josipa Kompara, ki je v Samobor prinesel evropske pustne običaje. Danes je karneval zaščitni znak Samoborja, nekakšna kulturna dediščina mesta in nepogrešljiv dogodek za domačine in obiskovalce. Posebno privlačni so povorke krajevnih skupnosti z alegoričnimi vozovi in otroško pustovanje. Zaključni dogodek s sežigom lutke Princa Fašnika, ki predstavlja negativnost, označuje konec pustnega obdobja. Na pustni torek, 4. marca, bodo s tem ritualom očistili skupnost in med zbrane prinesli pozitivno energijo. Samoborski fašenk je znan tudi po koncertih znanih glasbenikov, ki so del zabavnega dogajanja. Organizacijo dogodka vodi Turistična skupnost mesta Samobor, ki obljublja nepozabno doživetje na samoborskih ulicah in trgih.
V Opatiji najbolj nora dirka na svetu
Opatijski karneval se vsako leto začne na dan sv. Antona Puščavnika, 17. januarja, in mesto za skoraj sedem tednov napolni z nepozabno zabavo in pustnim razpoloženjem. Karnevalski duh je prisoten povsod, na obmorskih sprehajališčih, pri hotelih in restavracijah, to pa ustvarja edinstveno vzdušje. Poseben čar opatijskemu karnevalu dajejo raznoliki dogodki, med katerimi izstopata Otroški karnevalski korzo in legendarna Balinjerada. Otroški karnevalski korzo, najbolj priljubljena prireditev za otroke, je bil letos 16. februarja. Po glavni opatijski ulici se je sprehodilo več kot 3000 otrok, ki so ponosno predstavili svoje kreativne maske.
Prava opatijska posebnost pa je Balinjerada, znana kot najbolj nora dirka na svetu. Letos so jo pripravili že 42. leto zapored, in sicer 23. februarja ob 10. uri. Na tej razburljivi dirki sodelujejo vozila na krogličnih ležajih (balinjerah), pri tem pa vsako leto uživajo tako tekmovalci kot obiskovalci.
