"V Evropski uniji sploh ne obstajajo omejitve glede količine ostankov prepovedanih pesticidov za cvetje, ki ga uvažamo iz držav izven EU. Nizozemska je bila še do nedavnega država z velikansko proizvodnjo cvetličnih čebulic, pa tudi rezanega cvetja, še posebej vrtnic in tulipanov. Danes se je večina tovrstne proizvodnje preselila v Kenijo in Etiopijo, ki ne poznata skorajda nikakršnih omejitev glede uporabe izrazito škodljivih in nevarnih pesticidov za vzgojo rož. Zgolj leta 2020 so na celotnem afriškem kontinentu zabeležili več kot 110 milijonov hudih zastrupitev s pesticidi, od tega se jih je več kot 370 (toliko jih je nedvomno dokumentiranih) končalo s smrtnim izidom za ljudi, ki so jih uporabljali.
Kaj ima to z nami? Večina teh pesticidov je narejenih na našem dvorišču. Pa ne le to: velik del proizvodnje teh pesticidov se napaja iz našega skupnega, javnega denarja, prek subvencij skupne evropske kmetijske politike. Prav zato je mednarodna organizacija IFOAM – Organics (Mednarodna mreža ekoloških kmetijskih gibanj) v začetku letošnjega februarja začela akcijo ozaveščanja o uporabi in proizvodnji pesticidov v Evropski uniji s sloganom #StopHarm. Opozarja, da kar deset odstotkov stroškov evropskih kmetijskih gospodarstev predstavljajo sintetični pesticidi, ki jih financirajo kmetijske subvencije, odmerjene po hektarju obdelovalne površine. Naš denar! Prodaja pesticidov v Evropi je leta 2020 dosegla 12 milijard evrov, globalno 53 milijard. Evropa je v istem letu izvozila za 5,8 milijarde evrov pesticidov in jih uvozila za 13 milijard. Večina tega denarja konča pri zgolj štirih multinacionalkah, ki so leta 2020 obvladovale že več kot 75 odstotkov globalnega trga proizvodnje in trgovine s pesticidi.
Hvala za rože, skratka! Dišijo kot strup!"
