(PRAVNI NASVET) Spremembe zakona o delovnih razmerjih že v veljavi. Kaj prinašajo?

Ana Antunićević Ana Antunićević
10.12.2023 15:31

Predstavljene spremembe so namenjene višji zaščiti delavcev in doseganju prilagodljivega delovnega okolja, ki omogoča usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaposleni ima sedaj možnost, da po poteku šestih mesecev zaposlitve delodajalcu poda predlog po izboljšanju zaposlitve oziroma izboljšanju pogojev dela. Delodajalec je dolžan na tak predlog odgovoriti v 30 dneh. Fotografija je simbolična.
Andrej Petelinšek

Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije 15. novembra 2023, je v veljavo stopila že dan kasneje. Kljub hitremu roku uveljavitve novele pa se bodo nekatere nove določbe vendarle začele uporabljati kasneje, po poteku prehodnega obdobja.

In katere so bistvene spremembe te novele?

Spremembe pri izrabi letnega dopusta

Z novelo ZDR-1 se podaljšuje roke za izrabo letnega dopusta. Za zaposlene, ki zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego otroka niso mogli izkoristiti letnega dopusta, velja podaljšani rok in sicer bodo zaposleni lahko dopust izrabili  do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.

V praksi to pomeni, da bo zaposleni, ki (zaradi zgoraj omenjenih razlogov) ni mogel porabiti dopusta v letu 2023, ta dopust lahko izrabil do 31. marca 2025.

Predlog po izboljšanih pogojih dela

Zaposleni ima sedaj možnost, da po poteku šestih mesecev zaposlitve delodajalcu poda predlog po izboljšanju zaposlitve oziroma izboljšanju pogojev dela. Delodajalec je dolžan na tak predlog odgovoriti v 30 dneh.

Morebitna opustitev takšnega odgovora s strani delodajalca pa je prekršek, ki se kaznuje z globo.

Pravica do odklopa

Pravica do odklopa je namenjena lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih in zaposlenim omogoča, da v času počitka oz. v času upravičene odsotnosti (dopust, bolniška) niso na voljo delodajalcu.

Delodajalec bo moral za zagotavljanje te pravice sprejeti ustrezne ukrepe, ki se določijo z internimi akti delodajalca.

Spremembe pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Na področju podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo uvedenih več novosti, in sicer:

  • Obveznost delodajalca, da delavcu, ki je prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo zaradi krivdnih razlogov, omogoči, da se izjavi o kršitvah. Takšno izjavo mora zahtevati delavec, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opozorila. Na takšnem zagovoru lahko sodelujejo tudi delavski predstavnik oziroma sindikat, če je ta organiziran pri delodajalcu.
  • Nova zakonodaja pa skrajšuje obdobje, v katerem delavec ne sme ponoviti kršitve, in sicer se obdobje z enega leta skrajšuje na šest mesecev.
  • Uvaja se institut zadržanja učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev in sindikalne zaupnike. Takšno zadržanje lahko traja najdlje šest mesecev.
  • Novela dodaja tudi dva nova neutemeljena odpovedna razloga, in sicer: odpoved zaradi izrabe oskrbovalskega dopusta in odpoved zaradi dela na domu ali zaradi dela s skrajšanim delovnim časom (oz. v drugače razporejenem delovnem času).
  • Razširja se tudi možnost podaje izredne odpovedi delavca, in sicer zaradi neizplačila nadomestila plače (do sedaj je bila ta možnost omogočena zgolj zaradi neizplačila plače).

Poleg navedenih sprememb pa nova novela prinaša tudi oskrbovalski dopust, ki je namenjen zaposlenim, ki skrbijo za družinske člane ali osebe v skupnem gospodinjstvu, potrebne posebne nege zaradi zdravstvenih razlogov. Oskrbovalski dopust predvideva do pet delovnih dni dopusta.

Dodaja se obveznost sorazmernega določanja poskusnega dela, ki mora biti določeno sorazmerno s trajanjem in naravo dela, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi.

Poleg predstavljenih sprememb novela uvaja še posebne določbe za žrtve nasilja v družini in dopolnitve pri obstoječih institutih, kot npr. višje nadomestilo plače za agencijske delavce in novo opredelitev časa izobraževanja, ki ga zakon sedaj uvršča v delovni čas.

Predstavljene spremembe so namenjene višji zaščiti delavcev in doseganju prilagodljivega delovnega okolja, ki omogoča usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Kako bodo novi instituti zaživeli v praksi, pa bo pokazal čas.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta