Starši majhnih otrok, sploh prvorojencev, so pogosto zaskrbljeni, če se jim zdi, da z otrokom kaj ni v redu. Po drugi strani pa jih skrbi, da bi se lahko otrok v zdravniški ambulanti nalezel še kakega virusa, in zato niso prepričani, ali naj obiščejo zdravnika. Kaj naj storijo, smo povprašali Igorja Dovnika, dr. med., specialista pediatra iz Maribora.
Kdaj naj se starši z otrokom odločijo za obisk pri zdravniku? Takoj ko opazijo znake bolezni ali naj še malo počakajo?
To je izjemno težko vprašanje in nanj običajno kratko odgovorim z "vedno, ko starše stanje otroka skrbi". Seveda je to zelo odvisno od starosti otroka. Pri novorojenčku in dojenčku lahko veliko težav poteka bistveno bolj burno in hitro. Večji otrok pa zna povedati, kaj ga boli. In seveda prvorojence veliko pogosteje gledam, ko nimajo resnih težav. Vedno skušam starše pomiriti in jih naučiti, kako vidijo, kdaj je stanje resno. Osnovno sporočilo je vedno, naj starši gledajo celega otroka. Kako diha, kako se obnaša, ali ima povišano temperaturo (ki jo je vedno treba izmeriti), ali ima apetit, ali je normalno spal, ali je videti, da ga kaj boli, in seveda tudi, kako se počuti, ko to zna povedati … Torej, pri povišani telesni temperaturi, ko otrok ne toži zaradi bolečine, je normalno spal, ne diha pospešeno, ne kašlja, nima nahoda in tudi jé normalno, ko mu temperatura pade, lahko mirno dan ali dva počakajo. Če pa otrok težko in pospešeno diha, ga kaj boli, joče in ne more spati, ne jé in ob tem še bruha ali ga je težko zbuditi, naj poiščejo prvega zdravnika in ne čakajo na otrokovega izbranega.
Zaradi katerih težav oziroma bolezni starši najpogosteje pripeljejo otroke k vam?
Tudi to je do neke mere odvisno od starosti. Pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki obiskujejo vrtec, so najpogostejše težave virusni prehladi s kašljem in bruhanje z drisko. Pri virusnih okužbah dihal so poleg nahoda in kašlja običajno prisotni tudi povišana telesna temperatura, slabo počutje in zmanjšan apetit. Prav tako se lahko pojavijo bolečine v žrelu ali ušesih. Pri majhnih otrocih je vnetje srednjega ušesa najpogostejši zaplet ali nadaljevanje virusne okužbe dihal. Pri vnetju srednjega ušesa je prisotna bolečina v ušesu, nahod se običajno stopnjuje, prav tako povišana telesna temperatura. Bruhanje in driska sta prav tako pogosti težavi ne samo majhnih otrok. Običajno se težave začnejo z bolečinami v trebuhu, kmalu se jim pridružita bruhanje in/ali driska in slab apetit. Tudi povišana temperatura je pogosto prisotna. Pri majhnem otroku lahko pri hudih okužbah vse skupaj hitro privede do izsušitve, ki jo je treba zdraviti v bolnišnici.
Pri večjih otrocih se vsemu navedenemu pridružijo angine in številne psihosomatske težave. Angina, ki jo povzroča bakterija streptokok, je edina resna bakterijska okužba žrela, učinkovito jo zdravimo s penicilinom (antibiotikom). Običajno jo spremljajo bolečina v žrelu pri požiranju, povišana telesna temperatura, slab apetit in splošno slabo počutje. Oboleli po navadi ne kašlja in nima nahoda. Psihosomatske težave pri večjih otrocih so vedno večji problem. Storilnostna naravnanost, velika pričakovanja staršev in okolice do rastočih otrok so zanje velikokrat prevelik izziv. Umik v bolezen je tako najlažja rešitev situacije, ko ne zmorejo vsega, kar naj bi. Takrat mlajše šolarje začne boleti trebuh, večje pa glava. V stresnih situacijah jih boli pri srcu ali jim jemlje zrak, ne morejo dihati. Prisotni so lahko tiki ali posebnosti v vedenju. Vse skupaj je lahko zelo trdovraten problem in rešitve velikokrat terjajo veliko časa in napora.