V času bolj obilnih jesenskih padavin se marsikdo spopada s pojavom kapilarne vlage v hiši in njenimi neprijetnimi posledicami, ki se kažejo kot madeži na steni, plesen, slab zrak, luščenje in odpadanje ometa in v skrajni fazi propadanje konstrukcije stavbe. Kako ukrepati ob tovrstnih nevšečnostih, smo vprašali Gorana Gombošija, dipl. inž. grad., tehničnega svetovalca v podjetju Murexin.

Po mnenju sogovornika je pred kakršnimkoli posegom nujno poiskati strokovnjaka za področje sanacije navlaženih objektov, da opravi ogled objekta in analizo. »Na podlagi prejetih informacij in ogleda objekta strokovnjak izdela elaborat sanacije vlage: določi postopke, materiale in drugo. Strokovnjak predlaga pooblaščene izvajalce, ki so vešči dela z materiali in poznajo postopke in sisteme sanacije vlage, saj so stalno v stiku s tehnologijami, te pa ves čas napredujejo,« razlaga Gomboši. Izvajalec nato poda ponudbo za izvedbo del, in če je ta za investitorja sprejemljiva, se lahko delo prične. »Izvajalec je ves čas v stiku z investitorjem in strokovnjakom, ki je pripravil elaborat, ta pa je občasno prisoten tudi na objektu, ki se sanira. Le dobra komunikacija med vsemi vključenimi pri sanaciji in dobra izvedba sta ključ do uspeha sanacije,« poudarja sogovornik.

Sanacije objektov, zasičenih z vlago, se moramo vedno lotiti sistemsko, saj gre pogosto za kompleksno prepletanje več vzrokov, ki so privedli do končne slike škode, še pojasnjuje Goran Gomboši. »Kapilarna vlaga namreč ni edina vrsta vlage, ki lahko prodre v objekt in nam povzroči opisane težave. Tukaj so tudi površinske vode, ki navlažijo konstrukcijo objekta ob poplavah, defekti na inštalacijah in podobno. Pred sanacijo moramo torej objekt pregledati z vseh zornih kotov, da bi ugotovili vse morebitne vzroke navlaževanja.«

»Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev. Najprej se torej problematiki posvetimo s tega vidika. Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine dviga vlage po konstrukciji zidu. Ni namreč vseeno, kolikšen je odstotek vlage v zidu, do katere višine se je vlaga dvignila in kako so navlaženi tlaki,« našteva sogovornik.

Glede na resnost poškodb se strokovnjaki odločijo za način sanacije. Pri močno navlaženih objektih je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanirnega (sušilnega) ometa, kakršen je denimo HYDROMENT. Pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti lahko težave zaradi kapilarne vlage odpravi že sam sanirni omet, vendar mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje. »Primeren je predvsem za sanacijo posledic po poplavah, kjer je bila konstrukcija hipno in kratko obdobje izpostavljena vlagi oziroma navlaženju,« sklene Gomboši.