Okolju prijazno letenje je cilj, ki ga zasledujejo tako veliki letalski izdelovalci, kot tudi številna zagonska podjetja. Eno takšnih je angleški Faradair, ki obratuje na področju zgodovinskega letališča Duxford, cilj ekipe pa je za Veliko Britanijo dobiti bitko proti podnebnim spremembam. Razvijajo bio-električno hibridno letalo z osemnajstimi sedeži, ki bo imelo nični ogljični odtis.
Posebnost letalo je, da bo pri vzletanju in pristajanju uporabljalo električni pogon, poroča The Guardian. Vzlet in pristanek povzročata največ hrupa in emisij pri letenju. Ko bo letalo doseglo potovalno hitrost približno 370 km/h, pa se bo vključil turbogenerator, ki ga bo poganjalo bio gorivo. Generator bo ob pomoči solarnih panelov napolnil baterije, da bo na voljo dovolj električne energije za pristanek.
Letalo, ki so ga poimenovali Beha, bo tudi prvi po letu 1920 izdelan avion, ki bo imel tri krila. Z njim bo mogoče prevažati potnike, tovor in opravljati posebne naloge, obljubljajo razvijalci. Zahvaljujoč paletni zasnovi ga bo mogoče v petnajstih minutah spremeniti iz potniške različice v tovorno.
Ekipa si je zastavila ambiciozne cilje. S konzorcijem partnerjev nameravajo do leta 2030 izdelati 300 letal, za katera prvi mož Faradaira Neil Cloughley priznava, da "morda ne bo najbolj elegantno, najbolj seksi, niti najhitrejše, najvišje ali imelo največji doseg, vendar se bo izkazalo na druge načine." Med glavnimi prodajnimi argumenti vidi nizke emisije, minimalne obratovalne stroške in njegovo vsestranskost. Faradair si sicer želi, da bi prvi potniki z Beho poleteli že leta 2026.
Na repu nameščen propeler ne omogoča doseganja visokih hitrosti, je pa zato hrup bistveno nižji in nosilnost letala večja, navaja Cloughley. Zanaša se na to, da bo tako tiho letalo dobil dovoljenje obratovati tudi na mestnih letališčih, kakršno je London City, na katerih tačas zaradi hrupa velja nočna prepoved letenja. Zaradi posebne oblike kril, ki so zasnovana tako, da ustvarijo veliko vzgona, lahko letalo poleti z vzletnih stez, ki so krajše od 300 metrov. Kljub višji teži na račun vgrajenih baterij.
Neil Cloughley je kritiziral pomanjkanje vladne podpore za manjša podjetja, kakršno je njihovo. Ko je govoril o Behi, je dejal: "Razlog, zakaj letalo danes ne leti, je, da nismo mogli pridobiti podpore, ki smo jo potrebovali. Zamisel o hibridno-električnem letu, trajnostnem letenju, smo predstavili tistim, ki so odgovorni za financiranje letalskih in vesoljskih inovacij že decembra 2015." Zdaj so se pri Faradairu obrnili na zasebnike, pri katerih skušajo zbrati sredstva za naslednjo razvojno fazo.
Razvijalci so krila zasnovali tako, da bo v prihodnosti, ko bo baterijska tehnologija napredovala, zmogljivejše baterije mogoče namestiti v krila letala in tako izkoristiti naravne možnosti hlajenja. Direktor Faradaira pojasnjuje, da povsem električno letenje sprva nikakor ne bo mogoče. "Morali smo izbrati hibridno zasnovo, podprto s trajnostnimi letalskimi gorivi, ki reciklirajo obstoječi ogljik, namesto da bi v ozračje sproščali novega." Po navedbah Cloughleyja biogorivo v letalstvu trenutno predstavlja zgolj 6 odstotkov vse količine. Evropski sektor aviacije si sicer želi do leta 2030 to vrednost povišati na 80 odstotkov, tako The Guardian.
Pri Faradairu pojasnjujejo, da bo njihova Beha odpravila potrebo po namestitvi dragih naprav za polnjenje elektrike ali vodika na letališčih. To je še posebej pomembno za regionalna letališča, ki mnoga komajda dosegajo pozitivne številke obratovanja in bi jim investicije v infrastrukturo predstavljale prevelik finančni zalogaj. Letalo pa je zasnovano tako, da bo z napredkom baterij enostavno mogoče podaljševati faze letenja na električni pogon, ne da bi morali za to kakorkoli spreminjati dizajn letala.
Strokovnjaki za aviacijo so si enotni, da so se električni pogoni v preteklosti že izkazali, vendar pa trenutno teče razvoj številnih električnih letal, ki bodo Behi predstavljale veliko konkurenco. Clare Jackson, višja svetovalka pri Gemservu, se strinja, da bi se hibridna letala lahko izkazala za koristna, a le kot prehodna rešitev. Letalska industrija se namreč zelo trudi izboljšati tehnologijo vodikovih gorivnih celic. Spomnimo se konzorcija Mahepa, ki pod vodstvom družbe Pipistrel razvija dve letali s pogonom na vodik, model Hy4 pa so med drugim preizkušal že tudi na mariborskem letališču.
