Mitja Sagaj
V Dani AFC brez dela ostalo preko 70 ljudi. Naslovi o slabih gospodarskih obetih, kaj obetih, o novi realnosti, ki izrisuje tudi bodočo socialno sliko ne le Maribora, ampak tudi širše okolice, se danes vrstijo podobno, kot so se sredi devetdesetih, po osamosvojitvi. Z nekaj selektivnega branja, ker, to si moramo priznati, informacije pač spremljamo dokaj selektivno, nenazadnje so tako, hote ali nehote, tudi servirane, pač ujamemo prej vesti o odpuščanju kot vesti o zaposlovanju. Saj se še spomnimo, kako so tudi informacije o relativno pogosti fluktuaciji števila Revozovih delavcev vselej zarezale bolj in globlje, ko je šlo za krčenje izmen in manj tedaj, ko je šlo za njihovo širitev. Pa je bilo slednje za podjetje kdaj tudi izziv, sploh tedaj, ko v okoliškem bazenu ni bilo dovolj ljudi in so jih morali v tovarno vsak dan voziti organizirano, z avtobusi.
Morda je na mestu opomnik, da sta oba pojava del gospodarskih gibanj. Ki pa so nam seveda ljubša v času konjunkture in manj ljuba v času recesije. To je pač v naši naravi. Postavljati vse trenutno največje zgodbe odpuščanja na isti imenovalec bi bilo preveč pavšalno, neprimerno. Enačiti domnevno načrtno izčrpavanje podjetja nekih od proizvodnje oddaljenih lastnikov z odpuščanji zaradi opuščanja dejavnosti v lokalnem okolju zelo prisotnega podjetja, kar je sicer posledica visokih cen električne energije, ni povsem na mestu. In primer multinacionalke, ki je za svoj prihod želela vse in navkljub različnim interpretacijam, ali smo zares dovolj "slekli hlače" za njen prihod, dobila še več, je spet neka povsem druga zgodba. A skupno vsem je, da pretresajo gospodarstvo. In družbo. V konkretnih primerih morda res na mikro ravneh, a vendarle. Pretresen posameznik je, temu bi verjetno psihologi lahko pritrdili, šibak člen družbe. Kot je socialno ogrožen posameznik šibak člen gospodarstva. Ali bolje rečeno - za gospodarstvo.
Tudi prisilni izhod iz cone udobja ima enake učinke kot prostovoljni, torej rast, napredek, nove izkušnje
Ima pa, kar je seveda dobro, vsaka situacija več zornih kotov, s katerih je mogoče pogledati nanjo. Perspektiva z na pol polnim oziroma na pol praznim kozarcem je morda malce oguljena, a poskusimo s tole, ki je morda bliže odsevu realnosti. Kako zelo okolju prijazna je lahko naložba v lakirnico avtomobilov? Pustimo ob strani dejstvo, na kako kakovostni zemlji je postavljena. In to, da stoji na okoljevarstvenem območju. A če bi se vozili z avtomobili brez lakiranih karoserij, bi bila njihova življenjska doba približno nekaj mesecev. Je torej lakirnica trajnostna naložba ali pač ne?
Za vsakega posameznika, za vsako ime, ki se je v teh dneh znašlo na seznamu presežnih delavcev, je situacija brez dvoma pretresljiva. A skozi prizmo na pol polnega kozarca - ki je pač vselej tudi na pol prazen - verjetno še nikoli v novodobni zgodovini ni bilo lažje dobiti nove zaposlitve kot prav danes. Povpraševanje po zaposlenih še zmeraj krepko presega ponudbo, možnosti za morebitno potrebno prekvalificranje so danes boljše kot kadarkoli in izguba službe na eni strani je lahko nova karierna priložnost na drugi. Tudi prisilni izhod iz cone udobja ima enake učinke kot prostovoljni, torej rast, napredek, nove izkušnje. Kar se morda zdi kot tolažilna nagrada, lahko postane formula za uspeh. Le vprašajte startupe! Večina prebojnih idej nastane prav času, ko gre gospodarstvu slabo. Ker so takrat odlični pogoji za rešitve, ki v coni udobja pač ne privrejo na plan.
Kar lahko in je morda prav, da že zdaj skrbi bolj, je, če so napovedana odbuščanja le začetek vala, ki prihaja. Kajti ta zmeraj prihaja z zamudo. In je na nek način račun za storjeno v preteklosti. Česar ne moremo spremeniti. Velja pa potegniti vzporednice med dvema zdaj aktualnim zgodbama, predvsem, ko gre za selitev proizvodnje; v enem primeru v Avstrijo, v drugem v Nemčijo. In zakaj torej na obratno? Zakaj ne od tam v Slovenijo ... Država bi se morala zamisliti, zakaj ji korporativni svet pripisuje imidž mentalitete evropskega jug(ovzhod)a, kjer so poslovne prakse, strategije in obljube pač še zmeraj stvar priložnostne ohlapnosti. A - kdo je že država?
