Barbara Bradač
Dve prižgani svečki pri prometnem znaku na pločniku pred parkiriščem zaposlenih sta nakazovali, da so se nad življenji delavcev Magne v Hočah zbrali temni oblaki. Od 158 zaposlenih v tej tovarni jih je 90 dobilo odločbo o čakanju na delo doma in ti bodo glede na osnutek programa presežnih delavcev tudi izgubili službo. V sredo popoldne so zaposlenim v lakirnici Magne sporočili, da bo družba zaradi razmer na trgu karoserije lakirala le še v Gradcu, hoška lakirnica, kjer so lakirali karoserije za modele Jaguar, pa bo prešla v fazo mirovanja.
Nazdravili v slovo
Sveči, ki so ju danes, na zadnji delovni dan, prižgali tudi pred vhodom v obrat, sta bili ob našem prihodu že odstranjeni. Brez komentarja so danes še slednjič stopili nekateri delavci skozi vrtljiva vrata. Tudi nekaj sto metrov stran od tovarne, kjer so še zadnjič prijatelji in sodelavci nazdravili službi v slovo, niso bili bolj zgovorni. Bili so dobra in delovna ekipa v proizvodnji. "Kaj naj vam povemo, saj še sami nič ne vemo in ne vemo, kaj nas čaka," je le povedal eden od njih. Jezni so ne le na Magno, predvsem na državo in državne institucije. Niso edini. "V ponedeljek sem še tukaj, ampak tudi ne vem, kaj bodo z nami naredili," je povedal zaposlen v vzdrževanju. "V naši državi je vse prepovedano in gnilo. Tako kot je župan Marko Soršak že rekel, če bi hitreje stekla papirologija z dovoljenji, bi že vse bilo, tako pa nikoli nič ne bo," meni. Kot nekateri drugi je prepričan, da bi ob jasnejših zakonskih določbah in pred korono, vojno v Ukrajini ter posledično pred turbulencami na trgu avtomobilov lažje našli strateškega partnerja.
Oblekli so se v črno
Prej kot ob običajnem zaključku delovne izmene je danes nekaj deset zaposlenih zaključilo delo. V črno oblečeni delavci iz proizvodnje so tudi navzven dali vedeti, da se zanje tu najverjetneje delovna pot zapira. "V ponedeljek smo dobili v podpis list o čakanju na delo doma. Dali so nam vedeti, da smo do konca marca doma, potem pa naprej. V sredo pa šok. Dvomim, da bo tukaj še kdaj Magna kaj nadaljevala, niti ne vem, kdo bi kupil samo lakirnico," pripoveduje delavec, ki dela v hoški Magni že peto leto. Kje bo nadaljeval svojo delovno pot, še ne ve. V Gradec ne želi. "Če bi želel, bi že šel. Želim delati v Sloveniji. Veste, ko smo bili že napoteni v Avstrijo, je marsikdo tam na nas gledal zviška in podcenjujoče, seveda pa so bile tudi svetle izmene. Sam pa v podjetje nimam več zaupanja."
Petdeset zaposlenih v administraciji, vzdrževanju, varovanju in laboratoriju za zdaj še nadaljuje delo in bodo skrbeli za vzdrževanje 80 milijonov evrov vredne proizvodne linije. Delavec, ki je od začetka spremljal rast tovarne v Hočah, je bolj optimističen: "Tu sem bil že, ko so bila še kmetijska zemljišča. Hudo mi je. Jaz za zdaj še ostajam, a prihodnost je vprašanje, čeprav verjamem, da je to le začasna zgodba. Mislim, da se bo področje avtoindustrije globalno pobralo."
Na obisku delegacija iz Kitajske
Iz dobro obveščenih virov smo izvedli, da naj bi že bili izraženi interesi po nakupu tega sodobnega proizvodnega obrata v Hočah. Delavci so razkrili, da je bila v februarju na obisku delegacija iz Kitajske. Magna naj bi sicer v Hočah načrtovala podporni inženirski center. Ne glede na prihodnost tovarne bodo težke življenjske zgodbe vseh, ki bodo delo izgubili. Nekaj jih je že slišal predstavnik sindikata v Magni Gvido Novak. "Predvsem nepojmljivo težko bo za matere samohranilke, ki bodo brez službe. Ni malo zaposlenih žensk v proizvodnji," je povedal Novak in dodal: "Od 158 zaposlenih jih je 90, ki so delali v proizvodnji, dobilo odločbo o čakanju na delo doma in ti so po osnutku programa presežnih delavcev predvideni za odpuščanje. Še 18 jih že dela kot napoteni delavci v Gradcu in ti bodo verjetno tam ostali, s tem, da bodo tudi tam zaposleni. Preostali še ostajajo zaposleni v Hočah."
Petnajstega marca je predviden sestanek med svetom delavcev, sindikatom in vodstvom podjetja, da uskladijo kriterije za odpuščanje po programu presežnih delavcev, nato sledi 30-dnevni rok, tako Novak, ko bodo presežni delavci odpuščeni.
