Franja Žišt
"Ko začnemo razmišljati o obdobju covida, se nam večinoma zdi zelo bizarno; po eni strani kot da se sploh ni zgodilo, po drugi strani pa se ob spominih, kaj smo v tistem obdobju vse počeli v šolah, s čim smo se ukvarjali, zdi, da gre za izolirano izkušnjo, ki nima nobene zveze z nami," razmišlja profesorica angleščine in pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani Andreja Hazabent. Štajerka v Ljubljani meni, da smo, ne le v šolah, ampak tudi v celotni družbi dogajanje ob koronavirusu potisnili v kolektivno podzavest, "kakor da se ni zgodilo, čeprav bi se lahko kaj pozitivnega iz tega naučili". "Če bomo o tem obdobju enkrat razlagali svojim vnukom, nam najbrž sploh ne bodo verjeli," se nasmehne sogovornica.
Iz vsebine:
- Zakaj imajo v šoli s starši en mesec govorilne ure v živo, en mesec na daljavo?
- Kako to, da je lani razred ponavljalo 15 učencev in kako se po petih letih še vedno kažejo luknje v znanju?
- Kako so učenci spoznali, da je vseeno fajn hoditi v šolo!
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.