(INTERVJU) Gospodarski minister Matjaž Han: Bolj ambiciozni tudi z novo adrio ali mercatorji ...

Gospod minister, sredi decembra so poslanci sprejeli zakonodajo in ukrepe za blažitev draginje v gospodarstvu. Največ polemik vzbuja vprašanje, ali bo predvidenih 800 milijonov evrov zadostovalo in ali bo denarna pomoč v podjetja prišla pravočasno?

"Slišim pomisleke gospodarstva, čeprav sem prepričan, da sta vlada in naše ministrstvo v sodelovanju z infrastrukturnim ministrom Bojanom Kumrom te ukrepe sprejela pravočasno. Prve ukrepe smo realizirali v preteklem letu in denarno pomoč gospodarstvu že izplačujemo, do sedaj je bilo izplačanih že 40 milijonov evrov. Tudi zadnji, 1,2 milijarde težak sveženj ukrepov za gospodarstvo, ki ga bo deležna večina podjetij, zagotavlja pravočasno pomoč gospodarstvu. Energetsko problematiko spremljamo sproti in ukrepe po potrebi tudi prilagajamo, nazadnje smo regulirali ceno električne energije za mala in srednja podjetja na ravni 195 evrov za megavatno uro. Podjetja smo tudi razbremenili odvečne administracije in postopkov ob pridobivanju pomoči. Še naprej smo dnevno v stikih s predstavniki gospodarstva in jim v okviru naše javnofinančne zmožnosti ter zakonodajnih okvirov Evropske unije skušamo pomagati po najboljših močeh. Pa še nekaj je zelo pomembno v tem času - cene električne energije na trgih še naprej padajo."

Nekateri predstavniki delodajalcev opozarjajo, da bodo podjetja v likvidnostnih težavah, saj bodo morala visoke račune za energente plačevati, še preden bodo v marcu prejela pomoč.

"S tem problemom smo bili soočeni že ob pripravi in sprejetju zakona. Zato tehtamo med možnostmi, da bodo podjetja z odlogom lahko prvi račun plačala šele takrat, ko bodo prejela denarno pomoč, da ne bi načeli njihove likvidnosti."

Predlagajo tudi podaljšanje trajanja ukrepov še do konca tega leta, saj veljajo le do konca junija.

"Drži, regulacija cen električne energije velja do konca junija, ukrepi pomoči za gospodarstvo pa veljajo do konca leta. Kot rečeno, situacijo spremljamo, in če bo treba, bomo regulacijo cen podaljšali do konca leta."

Ste danes bolj zadovoljni, kot ste bili lani decembra ob sprejetju tega zakona?

"Povsem pomirjen bom takrat, ko bo naše gospodarstvo na varni strani in ne bo več bojazni pred šoki, kot smo jim bili priča. Zato smo zaradi hitro spreminjajoče se situacije na trgih že napovedali popravke ukrepov in jih nekaj že realizirali. Z gotovostjo pa danes rečem, da bomo po energetski krizi ugotovili, da je imelo slovensko gospodarstvo konkurenčne pogoje, zaradi katerih stabilnost proračuna ne bo ogrožena, kar je pomembno za razvojne investicije. Dnevna komunikacija z gospodarstvom nam je ob tem v pomoč, sem pa med tistimi politiki, ki konstruktivno kritiko vzamejo kot dobronamerno."

Apelirali ste tudi na Evropsko komisijo za čimprejšnjo spremembo evropskega začasnega okvira za državne pomoči EU. Sta vam na pismo že odgovorila podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager in komisar za notranji trg Thierry Breton?

"Naš poziv je šel v smeri spremembe upravičenosti pomoči v zvezi z omilitvijo pogoja za pridobitev pomoči, ki je povezan z višino EBITDA. Na ta odgovor še čakamo, smo pa te dni prejeli odgovor gospe Vestager v zvezi s potrošniško zakonodajo. In v tem pismu so nam pojasnili, da odgovor na naš poziv še pripravljajo. Sicer pa je Evropska komisija pri pripravi prenovljenega kriznega okvirja pomoči za evropsko gospodarstvo upoštevala več predlogov Slovenije. Poleg tega je komisar za notranji trg Breton, ki je sicer vodil velike francoske industrijske koncerne, naklonjen tudi našim razmišljanjem, da moramo v tej energetski krizi zaščititi evropsko industrijo."

Regulacija cen pogonskih goriv se je izkazala za ustrezen in učinkovit ukrep za državljane. Po drugi strani pa naftni trgovci zahtevajo odškodnine. Ste se že dogovorili za pravila igre, da ne bomo na koncu vsega plačali davkoplačevalci?

"Gre za dve različni zgodbi. Najprej smo morali spremeniti način regulacije cen pogonskih goriv prejšnje vlade, ki je absolutno zamejila cene, zaradi česar smo dobivali zahtevke naftnih trgovcev. To smo storili preko regulacije cene z omejitvijo marže, ki smo jo lani poleti dvignili na sedanjo raven in s tem omogočili tem podjetjem bolj vzdržno poslovanje. Kar pa se tiče odškodninskih zahtevkov, iščemo pot, da ne bi z vladnimi potezami škodovali podjetjem, ali obratno, da ne bi podjetja na račun državnih izplačil kovala dobičke."

Nazadnje ste sprejeli uredbi, s katerima dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina letos zagotavljate okoli 350 milijonov evrov nadomestil, ker morajo energente prodajati po najvišji določeni ceni. Je mogoč ta model tudi za prodajalce pogonskih goriv?

"Formalnopravno je seveda možno tu potegniti neke vzporednice. Toda v zakonu o kontroli cen imamo jasno zapisano, pod kakšnimi pogoji lahko nastanejo nadomestila za občutno škodo. To mora tudi vsaka družba dokazati in dokumentirati, za zdaj pa še nismo v tej fazi. Načeloma velja, da če država omejuje poslovanje pod tržnimi pogoji, potem lahko tem gospodarskim družbam povrne določeno nadomestilo. Res pa je, da je država v teh kriznih razmerah morala reagirati na takšen način, ker si ne znamo predstavljati, da bi nekateri na račun krize delali silne dobičke, drugi pa bi te neobičajne dobičke plačevali iz svojega žepa. Res pa je tudi, da večina slovenskih energetskih družb teh ne ustvarja, da bi jih lahko pobirali, ampak so za zdaj bolj v težavah."

Državna malha seveda ni brez dna, v Holding Slovenske elektrarne je že šlo 492 milijonov, Elesu 170 milijonov evrov, milijoni so bili na poti tudi v Geoplin, ki se je za zdaj še izognil temu scenariju ...

"Vlada je, potem ko je bilo jasno, da bo treba električno energijo kupovati na trgu po borznih cenah, in ko finančna slika HSE ni bila najboljša, reagirala in to družbo in Eles dokapitalizirala. Ob tem v SDH ocenjujejo, da bodo do leta 2024 ta vložek povrnili. Ne bi se spuščal, ali je do te situacije privedlo neekonomično poslovodenje prejšnjih vodstev. Pomembno je, da smo z vladno intervencijo zagotovili manjkajočo električno energijo. Pri Geoplinu pa državna intervencija ni bila potrebna in tudi v prihodnje ni več predvidena, saj skupaj s Petrolom obvladujejo razmere. Obenem tudi cene zemeljskega plina na trgih padajo."

Ekonomisti za različne situacije simulirajo različne scenarije. Glede na to, da smo na začetku leta, je najhuje že za nami. Ali nas lahko letos na gospodarskem področju še kaj preseneti?

"Ob stabiliziranju cen na trgih, učinkovanju državnih ukrepov z reguliranjem cen in državnimi pomočmi v pogovorih z gospodarstveniki ugotavljamo, da bi lahko bila naša podjetja razmeroma konkurenčna. Drugi problem na obzorju pa je zmanjšanje števila naročil na glavnih izvoznih trgih. Glede na to, da je naše gospodarstvo vendarle še v dobri kondiciji, ni prezadolženo in je še ustrezno likvidno ter da proizvaja izdelke, ki jih tuji trgi potrebujejo, sem zmerni optimist. Ključno ob tem je, da v državi poskrbimo za pogoje, do ob šokih iz tujine ne povzročamo še notranjih."

Subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa dajeta rezultate tudi v energetski krizi. Menite, da bi ju bilo smiselno podaljšati?

"Se strinjam, nekaj ukrepov prejšnje vlade na tem področju je bilo dobro zastavljenih. Ob tem so jim šle na roko nizke ali celo negativne obrestne mere, zato se je država lahko ugodno zadolžila. Danes žal ni tako, saj centralne banke skušajo zniževati inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. Rezultatov tega ukrepa danes še ni zaznati, ko je inflacija še vedno dvoštevilčna. Ukrepe, ki so se izkazali za dobre, ne glede na to, katera vlada jih je predlagala, je treba nadaljevati, seveda v zmožnostih proračuna. Tudi za to sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa že vključena v zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Seveda pa gospodarstvo opozarja, da potreba po teh dveh ukrepih presega energetsko krizo, saj se določena podjetja soočajo s pomanjkanjem naročil, motnjami v dobavnih verigah in podobno."

Gospodarstvo opozarja na nefleksibilno in strogo davčno okolje, nasprotujejo sprejeti dohodninski noveli, ki zvišuje stroške dela. Tudi vi ste se na zadnjem zaslišanju strinjali, da je obremenitev plač v Sloveniji velika.

"Kot poslanec sem glasoval proti noveli zakona o dohodnini prejšnje vlade. Zato, ker v takšni dohodninski lestvici, skupaj s prenekaterimi občutnimi znižanji obdavčitve, na primer najemnin, ne vidim prave logike. Kot ne vidim prave logike v sedaj aktualni zakonodaji, saj so plače po moji oceni, pa verjetno še po ocenah mnogih, obdavčene preveč in to bomo morali na dolgi rok drugače zastaviti. Velika večina nas namreč ugotavlja, da so plače preveč obdavčene, na drugi strani pa imamo relativno ugodne druge 'davčne primeže'. Doseči bomo morali nekakšno pravo ravnovesje, ki bo temeljilo na širokem družbenem dogovoru. Kar pa se tiče novele zakona o dohodnini, smo ustavili postopen dvig dohodninskih olajšav in ljudje ne bodo dobili nižjih plač, bo pa v proračun priteklo več denarja. Nasploh pa nisem pristaš nenehnih sprememb davčne zakonodaje, ker te negativno vplivajo na predvidljivost poslovnega okolja. Raje se dogovarjajmo dlje časa, tudi pol leta ali več, če je treba, in sprejmimo zakonodajo, ki bo veljala vsaj petnajst let."

Trinajst delodajalskih organizacij, ki je dalo pobudo za presojo ustavnosti omenjene novele, podpise pa so prispevali poslanci SDS in NSi, se ne bi strinjalo, da se plače ne bodo znižale ...

"Če sva čisto natančna, se plače s temi spremembami ne bodo nižale, res pa je, da ne bodo rasle na način, kot je bilo sprva predvideno. S tem bo več denarja v proračunu ostalo za nujne interventne ukrepe v dani krizi, tudi za 1,2 milijarde evrov predvideno pomoč, ki gre temu istemu gospodarstvu. Včasih bi morali malo širše pogledati, kaj določen ukrep pomeni, ko gre samo za drugo stran istega kovanca. Sicer poznam vse te gospodarstvenike in jih neizmerno cenim. Če mene vprašate, bi lahko bil gospod Pečečnik, ki je uspešen gospodarstvenik, upravičeno razočaran nad postopanjem države tudi zaradi stadiona Bežigrad in še česa. So pa med gospodarstveniki zelo glasni tudi nekateri, ki so konec leta dobili zajetno državno subvencijo. Ničesar jim ne očitam, le želim si, da bi vsi skupaj razumeli, da smo v istem čolnu. Razumem gospodarstvo v kritikah, da država živi od pobranih davkov, a je treba tudi razumeti, da država financira sisteme, ki gospodarstvu omogočajo delovanje. To je ta krog, ki ga ne moreš nekje preprosto prekiniti brez posledic. Pa še nekaj je treba poudariti, Slovenija nima nafte, plina ... in zanašamo se lahko samo na nas same, na naše gospodarstvo, naš javni sektor, naše znanje, našo iznajdljivost, kako najbolje krmariti v teh zahtevnih časih."

Zdravniki so sprožili val zahtev po višjih plačah, premier pa je Pandorino skrinjico s tem, ko je sodnikom in tožilcem sam ponudil dodatek, le še bolj odprl. Oglasili so se tudi policisti, vojaki, poklicni gasilci, uslužbenci Fursa bodo stavkali ...

"Enotni plačni sistem ima svoje prednosti in svoje slabosti. Slednje so se v zadnjih letih nakopičile do te mere, da je bila poplava zahtev različnih poklicnih skupin v javnem sektorju žal le še vprašanje časa. Dejstvo je, da so nekateri resnično premalo plačani, in prav je, da jim uredimo ustrezne plače. Ta plaz bomo morali skupaj zajeziti in tega ne bo mogoče storiti s posamičnimi dogovori, temveč s skupnim dogovorom o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Namreč z vsako parcialno rešitvijo je fiskalni okvir bolj obremenjen, posamične poklicne skupine pa vse bolj nezadovoljne."

Tudi minimalna plača za vas ni problematična, četudi v gospodarstvu opozarjajo na uravnilovko oziroma prilagajanje preostalih plač, kar bo poleg višjih stroškov dela vplivalo tudi na inflacijo?

"Drži, minimalna plača sploh ne bi smela biti problem, četudi to kot problem smatra del gospodarstva, ko se je ta čas nanj naenkrat zgrnilo več šokov, kot so dragi energenti, višje cene surovin, pomanjkanje naročil in splošna negotovost. Večji problem, s katerim se moramo pričeti resno ukvarjati, je uravnilovka, ko vse bolj izgubljamo srednji sloj, ki pa je motor gospodarske rasti. Srednji sloj, kar ga je še ostalo, so ljudje, ki se danes upravičeno počutijo odrinjene, ko izpadejo pri vseh socialnih transferjih, pomočeh in bonitetah, na drugi strani pa so najbolj obremenjeni. Tudi o teh plačah se bo treba pogovoriti, ob čemer gospodarstvo tare še pomanjkanje delovne sile."

Ob močnem javnem sektorju s sindikati, ki vam nenehno dihajo za vrat, z zahtevami po višjih plačah in njihovem usklajevanju z inflacijo lahko zaposleni v zasebnem sektorju o tem le sanjajo.

"Ne pristajam na logiko grdega kapitalizma in lenih delavcev ali da le gospodarstvo prispeva dodano vrednost, javni sektor pa ne. Ta komunikacija je šla čez rob; državljani in država potrebujemo tako javni kot zasebni sektor. Spoštljiva komunikacija in realna ocena sta v teh časih zelo pomembni. Je pa res, da ima stavka zdravnikov drugačen pomen in doseg kot stavka delavcev, žal."

Večkrat omenjate nov družbeni dogovor, kako ga doseči?

"Nisem minister za finance, sem pa dolgoletni politik in približno vem, kako se je treba za mizo pogovarjati. Najprej je treba vse poslušati in slišati, nato je treba ugotoviti, kaj država potrebuje in kako bo ta denar čim bolj smotrno porabila. Ko se bo gradilo to zaupanje, bomo lahko vsi zadovoljni. Čeprav sem za transparentno delovanje, bi te pogovore morali najprej voditi brez kamer in mikrofonov. Zakaj? Predstavniki delodajalcev, sindikatov, interesnih skupin ... imajo za sabo svoje članstvo in normalno je, da ga pred kamerami zagovarjajo in krepijo. Tu bi morali bolj modro delati za skupno dobro, da bi bila bolj kot popularnost med svojimi pomembna vzdržen dogovor in zadovoljstvo večine."

Kako daleč je ideja o razvojnem denarju za boljše plačilo inženirskega kadra namesto socialne kapice?

"Na strateškem svetu za gospodarstvo smo to idejo predstavili. Sedaj bo delovna skupina iz socialnih partnerjev pripravila konkretno besedilo zakonskega predloga za javno razpravo in v dialogu bomo skušali sprejeti takšen zakon, ki bo omogočil našo večjo konkurenčnost in predvsem zadovoljne zaposlene."

Ste zadovoljni z delom in sestavo Strateškega sveta za gospodarstvo?

"Nekdo mi je nekoč rekel, da bo to moja osebna izkaznica. Gotovo je v Sloveniji še veliko strokovnjakov z različnih področij, nekateri so mi sami ponudili roko sodelovanje tudi, ko smo to telo že sestavili, in vsak je dobrodošel. Sem zadovoljen in vesel, da so pripravljeni sodelovati in s tem pomagati našemu gospodarstvu."

Slovensko gospodarstvo je pretežno izvozno orientirano, hkrati pa je pomembno, da tuji kapital prihaja in ostaja v državi. Ste po obisku družbe Lek dobili zagotovilo, da njihov program in delovna mesta ostajajo v Sloveniji?

"V Sloveniji imamo izjemno razvito farmacevtsko industrijo na čelu z Lekom in Krko. V Leku so nam predstavili njihov pogled na nadaljnji razvoj v Sloveniji in lahko rečem, da smo v Sloveniji pripravljeni na njihove razvojne načrte pri nas."

Med večjimi tujimi investitorji je tudi avstrijsko-kanadska Magna, ki še ni izpolnila vseh pogojev za 18 in pol milijona evrov državne subvencije. Vaš predhodnik Zdravko Počivalšek jim je zavoljo covidne krize podaljšal rok do novembra 2024. Medtem so večkrat začasno zaustavili proizvodnjo v hoški lakirnici. Ša načrtujejo izvedbo druge faze gradnje tovarne v Sloveniji?

"Smo v stikih z Magno, ki zagotavlja, da bodo izpolnili te pogoje. Še naprej imajo ambicijo za gradnjo druge faze, ki predvideva tovarno za sestavljanje avtomobilov, kar bi zaokrožilo njihovo proizvodno lokacijo v Sloveniji."

Tudi francoski Renault je v fazi preoblikovanja. Kako kaže novomeškemu Revozu?

"Lahko rečem, da smo po začetnih informacijah bolj optimistični. Na ravni države smo bili glede tega vprašanja zelo aktivni. Sestal sem se tudi s francosko veleposlanico v Sloveniji, predsednik vlade je bil v stiku s predsednikom Francije Macronom. Za zdaj ni negativnih informacij o tem, da bi zapirali proizvodnjo, nasprotno. Z optimizmom me navdaja tudi, da se Revoz pridružuje pobudi 'Gremo', s katero se želi naš avtomobilski grozd elektrificirati. To me navdaja z optimizmom, seveda pa bomo dogajanje skrbno spremljali še naprej."

Kako daleč so prizadevanja za odkup Mercatorja nazaj, kot ste navrgli v intervjuju za Delo, iz nejasne hrvaške, ruske, arabske ... lastniške strukture Fortenove? Nazadnje je Fortenova hrvaški del Mercatorja že priključila Konzumu.

"Dogajanje na ministrstvu seveda spremljamo. Žal pa imam včasih občutek, da sem bolj navijač na tribuni, ki ne more vplivati na razvoj teh dogodkov. Rad bi postal igralec na igrišču. Razmišljam pa po logiki tako kot v gospodinjstvu: včasih, če je treba, kaj prodamo, ko pa se poberemo, to kupimo nazaj. Glede na vse lastniške probleme, ki jih naštevate, sem prepričan, da moramo pokazati več ambicij in skušati vstopiti v lastništvo Fortenove. To so sicer samo moji pogledi, o katerih na vladi nismo govorili. Takšen primer je tudi Žito. Ko je bil v slovenski lasti, je z dobrimi blagovnimi znamkami rasel, zdaj pa ne več. Če najdemo denar za državne dokapitalizacije, bi lahko preko SDH na primer našli tudi denar za odkup kakšnega podjetja nazaj."

Tudi Joc Pečečnik in Ivo Boscarol, ki sta prodala svoji podjetji, iščeta dobre naložbe, ob čemer si Boscarol želi odkupiti nekatere slovenske blagovne znamke iz tujih rok ...

"O tem govorim. Tudi na državni in uradniški ravni je treba začeti razmišljati zunaj okvirjev. Zakaj ne bi skupaj s podjetniki in drugimi zainteresiranimi ustanovili nekega sklada za take naložbe? Navsezadnje imamo tudi državljani okoli 25 milijard evrov bolj ali manj mrtvega kapitala v bankah. Glede na slabe izkušnje na primer z delnicami Nove KBM bi bilo sicer treba sicer ponovno pridobiti njihove zaupanje. Z nekaterimi ministri sem o tem že govoril, in tudi predsednik vlade, ki razmišlja v smeri nove dodane vrednosti, verjamem, da bi ta razmislek sprejel. Kot rečeno, o tem ni nobene politične odločitve, a s takimi idejami skušam tudi preko intervjujev malo vzpodbuditi razmišljanja v tej smeri."

Pod vaš resor sodi tudi turizem, s katerim dosegamo nekaj več kot desetino BDP-ja. Brez naložb ne bomo dosegli cilja o butični zeleni petzvezdični destinaciji.

"Strategija za turizem je bila sprejeta pred mojim prihodom in gre v pravo smer. Objavili smo tudi že dva razpisa, prvega v višini 69 milijonov evrov za prestrukturiranje smučarskih centrov v celoletna gorska središča in deloma za namestitvene kapacitete. K sreči je sedaj začelo snežiti in upajmo na boljšo zimsko sezono. Poleg tega pomembno vlagamo v posodobitev in prenovo turističnih namestitvenih zmogljivosti s 69 milijoni evrov in še dodatnih 10 milijonov evrov za javno infrastrukturo. Geostrateško smo vrhunsko pozicionirani, z zeleno, trajnostno in butično turistično zgodbo pa smo tudi na pravi poti."

Po Počivalškovi ideji o državnem turističnem holdingu, ki ni zaživela, vi omenjate možnost, da bi pri lastniški konsolidaciji sodelovali državljani.

"Naredil bom vse, kar je v moji moči, da ti turistični biseri ostanejo v naših rokah. Smo pa se tudi pripravljeni pogovarjati z investitorji, ki so vešči upravljanja turističnega sektorja in ne vidijo turizma le skozi bilance in finance. Ko slišim, kako najemajo sobarice, me kar zmrazi. To so kadri, ki imajo prvi stik s turistom. Ni vse v številkah, v turizmu so najbolj pomembni ljudje - zaposleni in gosti."

Je projekt turističnega holdinga še na mizi?

"Za zdaj se na to temo še nismo sestali s predstavniki SDH, ker smo veliko časa porabili za reševanje energetske draginje."

Za prihod tujih turistov je pomembna tudi letalska povezljivost, ki je na najnižji ravni v zadnjih treh desetletjih. So vaši sodelavci proaktivni, s kom se pogovarjate, dogovarjate?

"V sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo smo pravkar sprejeli zakon o subvencioniranju novih letalskih linij v višini 5,6 milijona evrov letno za prihodnja tri leta. Ta omogoča povezave z destinacijami v EU in zunaj nje. Želimo namreč okrepiti tudi naše povezave z Balkanom, kjer je bila nekdanja Adria najbolj močna. Mora pa ta del zakona potrditi še Evropska komisija, saj zdajšnja pravila omogočajo subvencioniranje linij le znotraj EU."

Svojega nacionalnega prevoznika verjetno nikoli ne bomo imeli več …

"Tega nisem jaz rekel. Če subvencioniramo železniški in avtobusni potniški promet, se ne smemo ustrašiti ustanavljanja lastnega letalskega prevoznika in ga prav tako subvencionirati. Javni promet je veliko več od ekonomske logike."

Torej se razmišlja o nacionalnem letalskem prevozniku ...

"... se razmišlja, ampak preden pridemo do tega, ne smemo stati križem rok. Zato skušamo s subvencioniranjem linij Slovenijo bolje povezati."

Ali je v tem kontekstu tudi oživitev mariborskega letališča, za katerega infrastrukturno ministrstvo išče novega upravljavca?

"Denarne subvencije novih linij so na voljo za vsa tri mednarodna letališča, torej tudi za Portorož in Maribor, ki ima potencial. Ne vem, zakaj ga v zadnjih treh desetletjih nismo znali izkoristiti."

Pod vaš resor sodi tudi šport z izjemo šolskega. Kakšni so športni načrti vaše ekipe?

"Zelo ambiciozni, ob čemer me še posebej veseli ponujena roka sodelovanja velikega dela športne javnosti, funkcionarjev in ljudi, ki se pri nas s športom in njegovim organiziranjem ukvarjajo. Športu moramo začeti vračati tisto, kar naši Sloveniji in vsem nam daje. Ne gre le za vrhunske športne rezultate, ampak za pozitiven vpliv na zdravje, za rekreacijo, ne nazadnje je šport pomemben del narodove identitete. Ko so dobri rezultati v športu, se ne sprašujemo, ali smo levi ali desni, takrat smo ponosni skupaj. In tudi zato je država dolžna izboljšati pogoje za športno udejstvovanje. Želimo, da bi znesek, ki ga letno vlagamo v šport, v tem mandatu podvojili na okoli 50 milijonov evrov. Verjamem tudi, da nam bo uspelo za razvoj športne infrastrukture v petih letih zagotoviti 150 milijonov evrov. Del zneska bomo namenili za športne objekte tipa Planica in Pokljuka, da bodo ti privabljali še več športnikov s celega sveta, del sredstev pa bo šlo za obnovo športnih objektov po vsej Sloveniji.

Ste tudi dolgoletni član SD in poznavalec dogajanj znotraj stranke. SD je bila v zelo različnih koalicijah, v različnih kombinacijah. Kako (so)bivate v Golobovi? Njena temeljna posebnost je, da je ena stranka, Svoboda, izrazito velika in s tem dominantna.

"Z odnosom in dostopnostjo predsednika vlade sem zadovoljen. Kadarkoli sem mu prišel predstavit idejo in rešitev, se je postavil na stališče z jasnimi argumenti. Razumem tudi velik razkorak med številom poslanskih mandatov, a v preteklosti smo že videli, kam lahko pripeljeta podcenjevanje partnerjev ali politika, ki ji umanjka timske igre. Našo stranko nekateri stalno podcenjujejo, ne glede na številčnost poslanskih mandatov, in to se do danes ni spremenilo. Res pa je tudi, da se politična moč ne kaže samo v številu poslanskih mandatov. SD ima ta mandat zgolj sedem poslanskih mest, a smo z župani močni na lokalni ravni v vrsti občin, med temi so Žalec, Tolmin, Kranj, Trbovlje, Murska Sobota, Ptuj, tudi Radeče ..."

Nekaj glasov nezadovoljstva nad razmerami, odnosi je iz SD slišati. A pri zadevi Bobnar so v Svobodi pokazali na SD, češ, da so njeni prstni odtisi na tej aferi.

"O tem lahko govorim le s svojega zornega kota. Mnogi so me spraševali, kako to, da o tem ne vem nič. Do seje vlade, ko ni bil potrjen gospod Lindav s polnim mandatom, nisem vedel, kakšne odnose imajo med sabo in kaj delajo, nato je ta afera izbruhnila. Še zmeraj pa trdim, da ko si enkrat v politiki, si politik, in ko nisi več del politike, ker te je nekdo razrešil, je to treba sprejeti. Tudi sam imam veliko informacij 'iz zaprtih soban', a ko enkrat ne bom več minister ali politik, nikoli ne bom s prstom kazal na neke politične pritiske."

Niste bili uslišani s predlogom za sklic vrha koalicije o problematiki zdravstva. Je zdravstvena reforma tista, na kateri bo ta vlada obstala ali padla?

"Tukaj se strinjam z Erikom Brecljem, da lahko vlada zaradi zdravstva pade ali naredi odločen korak naprej. Zdravje se tiče vsakega državljana in naloga naše vlade je, da razreši to situacijo. Prebral sem, da želi pri tem pomagati tudi opozicija, to dokazuje, da gre problematika zdravstva preko političnih polov."

V SD naj bi bili nezadovoljni tudi z razdelitvijo nadzorniških in menedžerskih mest v družbah v državni lasti, kjer niste dobili obljubljenega. Morda tudi zaradi tega, ker jih še zmeraj zasedajo kadri Nove Slovenije?

"Vaša teza drži delno. Nikomur, tudi ne stranki, že kar samo po sebi ne more biti obljubljeno mesto v državnih družbah. Je pa tako, da ko prevzameš odgovornost, jo prevzameš v polni meri, ne glede na to, kakšna je tvoja strankarska izkaznica. Ta ne sme biti ovira, pa tudi ne prednost, kompetence, izkušnje in delo so tisti, na katerih se morajo sprejemati odločitve o odgovornih mestih vodenja državnih podjetij. V SDH, ki je odgovoren za korporativno upravljanje družb v državni lasti, so se pač odločili, da nekateri predlagani kandidati niso primerni. O razlogih boste morali povprašati SDH. Je pa dejstvo, da ob slabih rezultatih odgovornost pade na vse. Četudi je na Pošti Slovenije kader blizu Svobodi ali Novi Sloveniji, naša odgovornost zato ne bo nič manjša. Problem Pošte se bo na koncu ustavil na našem ministrstvu, ko bo verjetno treba kaj pomagati z zakonodajo, ker ne bomo dovolili, da se bodo še naprej zapirale poštne poslovalnice po Sloveniji. Še manj pa se strinjamo, kot sem prebral v Večeru, da bi uprava Pošte sedela v Ljubljani. Sedež in uprava Pošte sta v Mariboru, pika."

V kakšni kondiciji je torej SD? Parlamentarne volitve se niso najbolje iztekle. Zakaj se vam pred volitvami vedno znova zgodijo levi liberalci, SMC, Šarec, Svoboda? Kaj delate narobe, da ne pridete višje v levosredinskem političnem prostoru?

"To je slovenski fenomen, ki ga v drugih državah ne poznajo, videti pa je tako, da en posameznik pri ljudeh vzbudi več optimizma kot cela stranka z vso tradicijo. Res je, da so se novi obrazi vedno zgodili po vladi Janeza Janše. Tega elementa ne gre zanemariti, ko volivci v veliki meri glasujejo proti nekom in ne za nekoga. Dejstvo pa je, da je SD edina stranka na levem polu, ki je v vseh teh burnih letih obstala, da lahko na nas ljudje vedno računajo in da je v zadnjih treh desetletjih tudi zaradi naše socialdemokratske politike Slovenije še ostala socialna država."

Bi se SD in Levica morali povezati, v perspektivi združiti?

"Niste pravega vprašali. Bom povedal, zakaj. SD je v preteklosti mogoče izgubila levo ostrino, čeprav imamo v stranki levi, sredinski in tudi malo desni bok, ampak prav je, da socialdemokracija ostane takšna, kot je. Ne nazadnje se nam je nekaj ljudi iz Levice tudi pridružilo. Sicer pa menim, da poslanci Levice dobro opravljajo svoje delo, med drugim zelo cenim delo gospe Aste Vrečko na ministrstvu za kulturo."

Kaj menite o (re)aktivaciji Boruta Pahorja v SD? Za zdaj je ne bo, a pogledi na to, kako bi ga "spustili" nazaj v stranko, so zelo različni.

"Z nekdanjim predsednikom Borutom Pahorjem sem imel vedno zelo dobre odnose, bil sem njegov strankarski in poslanski kolega. Imel sem priložnost z njim obiskati Zagreb in Istanbul in vem, kaj v Evropi pomeni Borut Pahor. Verjamem v njegovo dobronamernost, želim si, da so ljudje s toliko izkušnjami v naši stranki vedno dobrodošli. Ob tem me žalosti, ko namesto da bi izkoristili vse potenciale nekdanjih ministrov, predsednikov vlad ali vrhunskih funkcionarjev tipa Aleksander Čeferin, se mi gremo kregat, ker je kdo nekomu nekoč nekaj rekel in je bil ta užaljen. Tisti politik, ki ni pripravljen poslušati dobronamernih nasvetov, ne more biti dober politik. Premalo nas je, da bi se lahko odrekli potencialom izkušenih ljudi, četudi se za sekundo z njimi ne strinjamo."