(INTERVJU) Ministrica Dominika Švarc Pipan: Z velikimi reformami ne gre hiteti

Gospa ministrica, začniva z najtežjim zalogajem, ki ste si ga omislili v času svojega ministrovanja. Gre za ustavne spremembe, s katerimi bi imenovanje sodnikov umaknili iz rok politike.

"V tem mandatu imamo res veliko priložnost. Koalicija ima močno večino, ob morebitni podpori tudi kakšnih opozicijskih poslancev, predvsem iz vrst NSi, mislim, da si lahko obetamo ustavno večino pri nekaterih predlogih. Če se ne motim, je to prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da imamo tako priložnost. Pogovori na najvišji politični ravni so že potekali, z NSi tukaj delimo kar precej pogledov na možne rešitve. Ena, verjetno najpomembnejša s področja pravosodja - sprememba pri imenovanju sodnikov - je že vložena in za to si res želim, da jo skupaj izvedemo. Na tem področju smo v Sloveniji glede na mednarodne moderne sodobne standarde z vidika neodvisnosti sodstva in delitve oblasti res za časom. Imenovanje sodnikov s strani državnega zbora je anahronizem v evropskem prostoru. Ključni cilj te spremembe je prenesti imenovanje sodnikov z državnega zbora na predsednika republike, po predlogu sodnega sveta. Sodni svet bi tako imel izbirno funkcijo, sodnike, ki bi jih predlagal sodni svet, pa bi imenoval predsednik države. S tem bi v največji možni meri minimalizirali tveganja politizacije postopkov imenovanja sodnikov."

Izpostavlja se vloga sodnega sveta. NSi pogojuje podporo predlogu prav s spremembo sestave sodnega sveta.

"To je ključno vprašanje, saj imamo na tej točki nekoliko različna stališča, a vendarle ne tako zelo, da jih ne bi mogli zbližati. Ključni pomislek NSi je ta, če prav razumem, da imajo večino v sodnem svetu sodniki. V NSi bi si želeli, da bi se ta struktura spremenila, tako da sodniki ne bi imeli več večine v sodnem svetu. A to je v neskladju s prevladujočimi mednarodnimi standardi, ki od beneške komisije, ključnega mednarodnega akterja na področju vladavine prava, spoštovanja neodvisnosti sodstva, do drugih institucij poudarjajo, da morajo imeti v sodnem svetu večino karierni sodniki. Glede na pomisleke NSi je pomembno izpostaviti, da vse ključne odločitve sodni svet, tudi predloge o imenovanju sodnikov, sprejema z dvotretjinsko večino. V trenutni sestavi je to osem od enajstih članov. Tako v vsakem primeru kandidatov za sodnike ne predlagajo samo sodniki. Zato se mi zdi, da je takšna skrb odveč. Sodni svet je najvišji ustavni organ, garant in branik sodne neodvisnosti, prav zato tudi mora ostati v večini strokoven. Ne bi bilo nič narobe, če bi to sestavo razširili na več članov, da bi bilo to razmerje pri dvotretjinskem odločanju še nekoliko bolj popolnjeno s tistimi člani, ki niso karierni sodniki, a moje stališče je, da moramo vztrajati pri tem, da sodniki ohranijo večino v sodnem svetu."

Mislite, da boste te spremembe lahko izpeljali v tem mandatu?

"Verjamem, da bomo to izpeljali v tem mandatu. Namreč če nam ne uspe, je vprašanje, kakšno bo razmerje političnih moči v naslednjem in ali bo možno takrat zagotoviti ustavno večino. Že pregovorno vemo, da se ključne reforme v nekem mandatu peljejo v prvem, drugem letu, kasneje je to že težje. Upam in verjamem, da bomo to lahko izpeljali še v naslednjem letu. Ustavna komisija je že sprejela predlog o začetku postopka, sedaj se bo v razprave vključila tudi strokovna skupina, ki je bila v tem tednu imenovana, potem bo dobrodošla razprava o vseh odprtih vprašanjih."

Sodniki sicer že dalj časa, a zmeraj glasneje opozarjajo na svoje nizke plače. Pogajanja z njimi so se že začela. Kje ste v teh pogajanjih?

"Še enkrat bi želela poudariti, da v celoti podpiram prizadevanja sodnikov, tožilcev in drugih pravosodnih funkcionarjev pri tem, da se odpravijo plačna nesorazmerja v funkcionarskem sistemu in tudi nesorazmerja v odnosu do javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu. Vemo, da imamo težave s porušenimi razmerji pravzaprav v celotnem plačnem sistemu. In prav zato je ta vlada pod taktirko ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik prvič, odkar je bil ta plačni sistem uveden, pristopila k res celoviti sistemski reformi tega sistema. To je ključno. Zakaj? Nezadovoljstvo med sodniki, tožilci in drugimi funkcionarji v pravosodju izhaja iz tega, da reforme oziroma spremembe potekajo prepočasi. Razumemo, da bi vsaka poklicna skupina in skupina funkcionarjev želela, da se uredijo stvari čez noč. Vendarle menimo, da je ključnega pomena, da po letih parcialnega urejanja teh nesorazmerij, ki so vodila zgolj v nova nesorazmerja, nova nezadovoljstva, zadevo uredimo sistemsko, na novo. In takšna celovita reforma se ne more realizirati čez noč. Na ministrstvu za pravosodje smo v oktobru že sklicali sestanek s predstavniki sodnikov in tožilcev s predstavniki ministrstva za javno upravo, kjer smo se dogovorili o nadaljnjem poteku pogovorov. Nekaj tednov zatem so se sodniki, tožilci in predstavniki drugih pravosodnih organov sestali na ministrstvu za javno upravo. Ministrstvo za javno upravo pripravlja izhodišča prenove plačnega sistema, znotraj katerega se trenutno pogovarjamo o uvedbi posamičnih stebrov tudi za funkcionarje, kjer naj bi se plače uredile celovito. Predvideno je, da izhodišča vlada sprejme v kratkem, nato pa se bodo nadaljevala usklajevanja s funkcionarji iz sodstva. Časovnica, kot je bilo zelo jasno rečeno, je, da ministrstvo za javno upravo osnutek celovite plačne reforme pripravi do 30. junija prihodnje leto."

Govorite o reformi celotnega plačnega sistema, nedavno pa so zdravniki dosegli, da so posebna skupina znotraj tega sistema. Sodnike je to precej vznemirilo.

"Razmerja med plačami sodnikov in zdravnikov so se v zadnjih desetih letih popolnoma obrnila na glavo. Včasih so bili zdravniki tisti, ki so gledali k sodnikom in si želeli takšne plače, danes je ravno obratno. Višina sodniške plače glede na poviševanje zdravniških plač vztrajno pada. Ta razkorak je vse večji. Povsem razumljivo je, da je prisotna močna nejevolja. A v enem trenutku preprosto moramo presekati s parcialnim urejanjem, kajti sicer bomo imeli dve negativni posledici. Na eni strani trajno parcialno urejanje, ki ustvarja nove anomalije, nova nesorazmerja, nova nelagodja, po drugi strani pa to tudi finančno ni vzdržno. Če bi želeli te anomalije čez noč odpraviti, bi bil to takšen finančni zalogaj, ki ga proračun, sploh pa v tem trenutku, ne bi zmogel. Zdi se mi ključno in tudi pametno, da se tega lotimo sistemsko."

Ugled sodstva je slabši, kot bi lahko bil, tudi zaradi izjav, ki so jih dajali bivši premier in prejšnja oblast. Kaj vi menite, kakšen je pravi ugled sodstva in kaj se da narediti, da bi bil boljši?

"Vedno znova ponavljam, da smo za ugled sodstva odgovorni prav vsi deležniki v državnem sistemu, v prvi meri pa sodstvo samo. Res je, da je v času prejšnje vlade ta ugled močno načelo tudi konstantno kritizerstvo. Kritika je vedno na mestu in tudi dobrodošla, kritizerstvo in sistematična degradacija, diskreditacija, tudi na osebni ravni, pa seveda ne morejo pripomoči k ugledu sodnikov. Po drugi strani si želim, da bi tudi sodstvo samo ter pravosodje kot celota vendarle ravno tako zmogli neko mero samorefleksije in samokritičnosti. Da vsak od nas pogleda, kakšno odgovornost ima za to, da se zaupanje v sodstvo dvigne. Ugled, zaupanje sodstva v javnosti se, to moram izpostaviti, v zadnjih letih nekoliko zvišuje, ostajajo pa določeni problemi, ki so izjemno pereči. Alarmantno je neobvladovanje pripada na kazenskem in upravnem področju ter na področju družinskih civilnih postopkov. Cilj mene kot ministrice je, da najprej naslovim ta tri ključna področja v tem trenutku, ozka grla slovenskega sodstva, nato pa se odkrito pogovorimo o potrebnih bolj celovitih reformah pravosodnega sistema.

Sistemska degradacija oziroma diskreditacija v pravosodja v prejšnjem mandatu je pravzaprav bila uperjena predvsem proti tožilstvu, zato so bili moji prvi koraki, moj fokus v teh prvih šestih mesecih na krepitvi državnotožilske organizacije. Ki je bila kadrovsko izstradana v zadnjih letih, zapolnjenost tožilskih vrst vztrajno pada že od leta 2015, sploh pa v zadnjih letih, ko smo doživeli tudi neprecedenčno blokado imenovanja tožilcev. To blokado smo takoj sprostili, do danes imenovali že 27 novih tožilcev, nekaj jih bomo imenovali še ta mesec. Pospešili smo postopke imenovanja, kolikor je to v pristojnosti ministrstva za pravosodje, skupaj z državnotožilskim svetom pa se pogovarjamo tudi o skrajšanju postopkov imenovanja na splošno."

Toda tudi interesa na razpisana mesta za tožilce je bistveno premalo.

"Drži, tudi to je težava, povezana z res neustreznim materialno-plačnim položajem, delovni pogoji za tožilstvo so se precej poslabšali v zadnjih letih, tako da vse napore v tem mandatu vlagam v to, da izboljšam te pogoje. Z vidika državnotožilske organizacije je pomembno, da se spoštujeta avtonomnost in samostojnost dela državnih tožilcev, da se jim ustvarijo vsi pogoji za delo in da se preneha s to pavšalno diskreditacijo institucije. Državno tožilstvo je v zadnjih dveh letih pokazalo, to je treba izpostaviti, da je res pokončen, načelen branik pravne države, vladavine prava, ne zgolj organ, ki zastopa kazenske zadeve v imenu države."

Trenutnemu generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi se izteka mandat, koliko kandidatov se je prijavilo na razpis za to mesto?

"Dobili smo eno prijavo."

Celovita sodna reforma je vroč kostanj za vsakega pravosodnega ministra, nobenemu je ni uspelo izpeljati v celoti, nekatere rešitve pa že terjajo popravke. Odhajajoči predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v nedavnem intervjuju za Delo dejal, da je sodstvo svoje že naredilo, da se je zadeva ustavila na pravosodnem ministrstvu. Da se je pod vašim ministrovanjem celo stopilo korak nazaj.

"Predsednik Florjančič je upravičen do svojega mnenja, stališča, tudi kritike. Kritiko sprejemam kot dobronamerno, vendarle pa me čudi to kazanje s prstom na novo pravosodno ministrico. Funkcijo sem nastopila 1. junija letos in pričakovanje, da je možno takšno reformo izpeljati čez noč in kar brez premislekov posvojiti rešitve, ki so bile predlagane v drugih mandatih, se mi zdi nekoliko preveliko. Skupaj s svojo strokovno ekipo intenzivno delam na pripravi reformnega paketa, ki je v zaključni fazi. Sem pa želela v tem mandatu še enkrat premisliti o tem, ali so vse rešitve najbolj smiselne. Predvsem tudi z uvidom na dejstvo, da so se v zadnjih letih, ko se ta reforma res že zelo dolgo let pripravlja, pojavile nove težave oziroma omenjena ozka grla. Tudi na ustavnem sodišču se vse bolj podaljšujejo postopki, prav tako vrhovno sodišče odloča v vse daljših rokih. To vzbuja skrb. Moja strategija je preprosta - najprej nasloviti urgentna področja in tam pripraviti ključne rešitve. Predvidoma bomo še v tem letu vložili novelo zakona o upravnem sporu, s katero, verjamem, bomo bistveno povečali učinkovitost in hitrost upravnih postopkov. Na ministrstvu pripravljamo tudi že predlog ustavnih sprememb na področju ustavnega sodišča z vidika pristojnosti ustavnega sodišča, kjer zlasti želimo nekoliko skrčiti obseg pristojnosti ustavnega sodišča na področjih, kot so kategorizacija javnih cesta ali druge okoljske zadeve."

Bodo šle spremembe tudi v tej smeri, da ustavno sodišče ne bo več pritožbena instanca?

"V zadnjih letih se pojavlja trend nekakšnega prepletanja ali celo mešanja pristojnosti ustavnega in vrhovnega sodišča. Tudi to moramo prevetriti s konceptualnega vidika, se o tem pogovoriti. Že na začetku mandata, poleti, smo ustanovili posebno delovno skupino s člani strokovnih ekip ministrstva in strokovnih ekip ustavnega sodišča, ki pripravlja celovito analizo in nabor rešitev za reševanje tega problema. Zelo intenzivno se ukvarjamo tudi z reševanjem trajanja postopkov v družinskih civilnih zadevah."

Tukaj so največji problem izvedenci oziroma njihovo pomanjkanje.

"Pripravili smo že osnutke rešitev, ki jih bomo v začetku prihodnjega leta predstavili javnosti in upam, da hitro izpeljali. Intenzivno sodelujemo z ministrstvom za zdravje."

Je mogoče že zdaj predstaviti vsaj osnovne rešitve?

"Ena od osnovnih rešitev je ustanovitev nekakšnega 'bazena' sodnih izvedencev na področju klinične psihologije, ki bi bili osredotočeni samo na pripravljanje sodnih izvedenskih mnenj, po vzoru Inštituta za sodno medicino. Sama ideja o organiziranosti je še v povojih, iščemo najboljše možne rešitve. Iščemo tudi način, da motiviramo sodne izvedence, da se posvetijo samo temu delu. Hkrati pripravljamo evidenco, ki bo omogočala pregled obremenjenosti posameznih izvedencev tudi sodišču oziroma sodniku, da zadevo dodeli izvedencu, ki je manj obremenjen, in s tem poskrbi tudi za bolj enakomerno obremenjenost izvedencev in s tem skrajša čas postopka. A v Sloveniji je generalno pomanjkanje strokovnjakov na tem področju, zato je ključno, da skupaj z ministrstvom za zdravje reguliramo to področje klinične psihologije, ki že ves čas ostaja neregulirano, in da se usmerjajo dodatni napori v ciljno izobraževanje tistega kadra, ki bo lahko sodeloval pri sodnih postopkih."

Kaj pa kazensko področje? Tudi tega ste izpostavili kot ozko grlo.

"Pripravljamo nekatere kratkoročne rešitve, lotili pa se bomo tudi novele zakona kazenskem postopku in kazenskega zakonika. Predvsem na področju zastaralnih rokov glede na trenutno stanje v kazenskem sodstvu. Na tem mestu sem sama povratno nekoliko kritična do vodilnih kadrov v sodstvu oziroma do sodne uprave. Sprašujem se, ali organizacija teh postopkov - dodeljevanja zadev, upravljanja zadev -, ki se iz različnih razlogov časovno zamaknejo, res poteka optimalno. Zavedam se pomena načela delitve oblasti in spoštovanja neodvisnosti sodstva, vendar menim, da to ne pomeni, da se ne moremo odkrito in resno pogovarjati o tem, kje je možno izboljšati delovanje sodne uprave. Imamo primere, kot je Balkanski bojevnik recimo, ki je zdaj precej izpostavljen, kjer smo videli, da se v štirih letih na primeru ni pod isto sodnico zgodilo nič. Na ministrstvu smo že uvedli nadzor službe za nadzor organizacije in poslovanja sodišč v tem specifičnem primeru, hkrati pa smo kot prioritetno nalogo te službe za naslednje leto postavili tudi celovit pregled in analizo poteka kazenskih postopkov v Sloveniji z namenom ugotoviti ključne razloge za to, da ti postopki trajajo tako dolgo. Hkrati pa se bomo lotili vprašanja procesnih institutov, zlasti procesnih orodij, ki jih ima na voljo obramba. Ti so pomembni z vidika zagotavljanja pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja, vendar vidimo, da se v zadnjih letih preobračajo v svoje nasprotje. Ne smemo pozabiti, da tako kot ima vsak obdolženec pravico do poštenega sojenja, do dobrega zastopanja, do vseh procesnih pravic, do 'svojega dneva na sodišču', imajo pravico do takšnega dne tudi žrtev, oškodovanec in pa seveda tudi javni interes. Torej tudi ljudstvo, v imenu katerega se kazniva dejanja preganjajo. To razmerje moči se začenja prevešati v prid obdolžencu na način, da ti skupaj s pomočjo odvetnikov v nekaterih primerih zlorabljajo procesne pravice - izogibanje postopku, izogibanje vročanju … Vse te institute bomo pogledali in videli, kako jih lahko optimiziramo, da bi bile zlorabe čim manj možne in da bi postopke lahko pospešili."

Kar se organizacije sodstva tiče - naklonjeni ste uvedbi enovitega sodnika na prvi stopnji, reformi sodne mreže pa manj. Zakaj?

"Ne gre za to, da ji nisem naklonjena, nisem pa naklonjena temu, da izvedemo dve tako veliki reformi v enem dahu. Zakaj? Ker vsaka takšna reforma, in tu gre res za korenito reformo slovenskega pravosodja, lahko povzroči na začetku tudi organizacijske ali kakšen druge težave, pričakovati je, da bo začasno povzročila tudi zaostanke. Zato menim, da je treba te velike spremembe uvajati postopoma, sploh v času, ko vidimo, da se ponovno na področjih, ki sem jih omenjala, podaljšujejo roki reševanja zadev in zmanjšuje obvladovanje pripada. Zato želim najprej v prvi fazi svojega mandata poskrbeti za odpravo teh ozkih grl, zatem pa vstopiti v celovitejšo reformo. Enoviti sodnik in s tem tudi enoviti tožilec je reforma, ki sem ji absolutno naklonjena in v katero bomo šli relativno hitro. Kar se tiče tožilstva, mislim, da tukaj ni pričakovati nekih težav, okrajni tožilci že danes rešujejo tudi zadeve, ki so sicer v pristojnosti okrožnih. Tožilstvo že komaj čaka, če lahko tako rečem, na to spremembo. V sodstvu je situacija nekoliko bolj zapletena, težave imamo zlasti pri uvedbi enovitega okrožja na področju ljubljanskega sodišča, kjer se tudi znotraj sodstva pojavljajo različne ideje, ali bi šlo za uvedbo enega ali dveh okrožnih sodišč. Sama nisem naklonjena rešitvi, ki bi prinesla ustanovitev dveh okrožnih sodišč izrazito zaradi čisto administrativnih razlogov. Najti skušamo rešitve, kako bi se ta reforma uveljavila s čim manj težavami v praksi.

Ko predsednik vrhovnega sodišča reče, da je sodstvo tu opravilo svojo nalogo, se lahko z njim strinjam, da je opravilo svojo nalogo glede predlaganih rešitev, a opažam, da v sodstvu še zmeraj ni popolnega konsenza. Tudi znotraj vrhovnega sodišča sta bili oblikovani dve delovni skupini, vsaka s svojimi pogledi na to reformo. Želela sem tako vse še enkrat premisliti, so pa osnovne rešitve pripravljene in jih bomo v začetku prihodnjega leta tudi predstavili javnosti."

Kaj pa sodna preiskava in njena ukinitev? Tudi dolgoletna tema, o kateri pa se zgolj govori.

"Že pred nastopom svojega mandata sem povedala, da sem naklonjena uvedbi tožilske preiskave. Torej ukinitvi sodne preiskave. A je to prav tako reforma, s katero v tem trenutku ne gre hiteti. Prav zaradi situacije v državnotožilski organizaciji. Uvedba tožilske preiskave pomeni povečanje obremenitve državnih tožilcev, zato v situaciji, ko je tožilstvo res akutno podhranjeno, ko so državni tožilci vse bolj preobremenjeni, izčrpani, izgoreli, dajejo odpovedi, res ni primeren trenutek za uvedbo koncepta. Četudi ga v celoti podpiram, a mora biti uveden v pravem trenutku, ko bo tudi realnost sposobna to sprejeti in izvajati.

Primeri iz držav nekdanje Jugoslavije, v kateri smo vsi imeli enak sistem, pa so te zdaj že ukinile sodno preiskavo, so nam pokazali, da so bile te reforme uvedene preveč na hitro in se zato soočajo z veliki težavami. Na našo srečo se lahko iz teh slabih izkušenj marsikaj naučimo."

Predvsem na območju Ljubljane sodišča opozarjajo na prostorsko stisko. Idejo o gradnji sodne palače ste vi postavili v kot.

"V javnosti se je na mojo žalost, tudi po nekoliko neustreznih ali celo zavajajočih pripovedih vodstva vrhovnega sodišča, ustvarilo mnenje, da se jaz s tem vprašanjem ne želim ukvarjati. To seveda absolutno ni res. Skupaj z ekipo se intenzivno ukvarjamo z vprašanjem prostorske problematike ljubljanskih sodišč. Projekt izgradnje sodne palače smo začasno zamaknili iz dveh ključnih razlogov. Prvi je javnofinančna situacija, ki preprosto ne omogoča zadostnih sredstev, da bi ta projekt izpeljali. Ta zgradba bi samo v fazi projektiranja stala osem milijonov evrov, nova sodna zgradba pa je, kot je bila predvidena, ovrednotena na skoraj 200 milijonov evrov. Tukaj tiči tudi drug razlog, zakaj sem se odločila ta projekt zamakniti. To se mi zdi namreč precenjena vrednost takšnega projekta. Lahko, da bi bila upravičena, vendar ko sem prišla na ministrstvo, sem ugotovila, da niso bile narejene nikakršne analize potreb, tako da nimamo realne slike o dejanskih potrebah ljubljanskega sodišča. Občutek je, da je bil ta projekt delan precej na pamet.

Ekipa sekretariata na ministrstvu intenzivno pripravlja celovito analizo prostorskih potreb ljubljanskih sodišč in tudi možne rešitve, alternative. Lahko, da se bomo na koncu odločili, da gremo v izgradnjo sodne stavbe, vendar verjamem, da za to ne bo treba porabiti 200 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja."

Ko sva ravno pri investicijah - začela se je gradnja moškega zapora v Dobrunjah, obnova in gradnja ženskega zapora na Igu pa je za zdaj ustavljena.

"Tudi pri Igu je ključni razlog limit proračuna. Pogodbo za izgradnjo zapora v Dobrunjah smo podpisali že poleti, tako da je šlo za že sprejeto pogodbeno obveznost, za katero je država bila dolžna zagotoviti denar v proračunu. Projekt na Igu še ni bil v tej fazi, zato ga je bilo mogoče zamakniti. To se je zgodilo tudi zato, ker je edina prijava, ki je prišla na razpis, bila ovrednotena nad limitom, dovoljenim za ta projekt. Zato smo ta del morali ponoviti. Glede na dodeljena sredstva iz proračuna za ministrstvo za pravosodje smo morali ta projekt prestaviti. Tudi glede tega se sicer sprašujem o racionalnosti projekta, ki je ovrednoten na okoli 56 milijonov evrov, gre pa za veliko manjši projekt v smislu zagotovitve kapacitet nastanitve v primerjavi z zapori v Dobrunjah, kjer je celoten projekt vreden 73 milijonov evrov, zagotovil pa bo 380 zaporniških postelj. Kapaciteta na Igu naj bi bila do 120 zapornic, a ta zapor je redko zapolnjen z več kot 60 zapornicami. Zato se postavlja vprašanje realnosti potreb. Hkrati pa se sprašujem, ali je grad na Igu res najbolj primeren prostor za zapor, sploh za ženske, s katerimi občasno bivajo tudi otroci oziroma dojenčki.

Moja želja je, da ob gradnji zapora na Dobrunjah ocenimo, ali bodo po zaključeni izgradnji znotraj novih obstoječih kapacitet možne premestitve."

Glede na sprejeti proračun ima pravosodno ministrstvo manj, kot je bilo sprva predvideno. Kje se bo to poznalo?

"To se pozna prav pri investicijskih vlaganjih. S proračunom smo sicer zadovoljni, saj bo omogočil normalno delovanje, nikjer ne bo prikrajšanja, razen na obeh investicijah, ki sem jih omenila."

Večina gre sicer za plače, pomisleki sodnega sveta so, da denarja niti za to ne bo dovolj.

"Ne, dovolj bo za plače in materialne stroške, dovolj bo tudi za redne investicije za vzdrževalna dela. Pomisleki sodnega sveta so tako odveč. Ključ pri omejenem proračunu pa je, da smo fleksibilni, veliko se bomo lahko naslonili še na evropska sredstva, hkrati pa bomo lahko črpali še iz Sklada za okrevanje, okoli 12,5 milijona evrov, predvsem za projekte digitalne preobrazbe."

Tudi za digitalizacijo? V preteklosti pri črpanju teh sredstev nismo bili ravno uspešni.

"Že v prvih mesecih mandata smo naredili celovit pregled vseh predvidenih in možnih projektov digitalne preobrazbe. Tudi tega prej nismo imeli narejenega. Ena ključnih težav je, da nimamo celovitih pregledov, načrtov in strategij na tem področju, da nimamo koordiniranega upravljanja projektov digitalizacije. To me zelo skrbi. Projekti potekajo stihijsko, nekoordinirano. To ne pomeni, da ni dobrih projektov. So, a po moji oceni potekajo prepočasi in pa, kot že rečeno, nekoordinirano. Kar vodi do negativnih posledic pri implementaciji v praksi. Želim si, da bi tudi tukaj z vrhovnim sodiščem lahko sodelovali še bolj intenzivno, bolj koordinirano, da bi projekte vodili skupaj. Trenutno vrhovno sodišče vodi projekte digitalizacije samo za sodstvo, za vse druge deležnike je pristojno ministrstvo za pravosodje. Sprašujem se, ali je to najbolj optimalna rešitev z vidika upravljanja teh projektov. Zadali smo si načrte, v teh dneh končujemo pripravo strategije pravosodja do leta 2030, v katero smo močno vključili tudi strategijo digitalne preobrazbe."

Vse bliže smo sprejemu zakona o žvižgačih.

"Predvideno je, da bo zakon že januarja sprejet v državnem zboru. Upam, da se bo to tudi zgodilo. To smo si zadali kot absolutno prioriteto in verjamem, da bodo v državnem zboru to tudi tako videli. Vsak teden, vsak dan je izjemnega pomena za tiste, ki pričakujejo zaščito po tem zakonu. Gre za ljudi, ki so lahko podvrženi mobingu, pritiskom, neupravičenim odpovedim, zato ker so se izpostavili. Želimo pa s tem zakonom spodbuditi druge, da prijavljajo nepravilnosti brez strahu za svoje službe, usode, prihodnost, včasih tudi za svojo varnost."

Na zakon stavi predvsem Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ampak imamo pravnomočne obsodbe zdravnikov zaradi korupcije, a ti še delajo. Od delodajalcev so prihajale prošnje, da se jih vrne na delovna mesta. Kakšen signal daje to?

"To zagotovo ni dober signal. Predstavniki najvišjih javnih in političnih funkcij morajo biti res ljudje z neomajno in neomadeževano integriteto. Ljudje, ki so bili pravnomočno obsojeni, res niso ustrezni za nadaljevanje teh ali katerihkoli javnih funkcij, vsaj nekaj časa ne. To je v prvi meri stvar osebne, pa tudi politične kulture. Želim si, da bi v Sloveniji okrepili to zavedanje, da mora najprej vsak pri sebi razdelati ključne vrednote in se zavedati, da je zgled. Da v primeru, ko nosilci javnih funkcij ta ugled krnimo, ne moremo pričakovati od državljanov popolnoma neomadeževanega vedenja."

Predsednik KPK opozarja, da se priporočila, navodila komisije ne jemljejo resno.

"Pogosto sem v stiku s predsednikom KPK. Pogovarjava se tudi o prihodnosti in položaju komisije, za katero se je v javnosti ustvaril občutek, da gre za neke vrste papirnatega tigra, kajti komisiji smo podelili močnejše pristojnosti, vendar ne tako močne, da bi to bil organ pregona. Kar je prav. Namen ustanovitve tega organa ni bil pregon koruptivnih dejanj, za to že imamo organe odkrivanja in pregona, vendar se je na podlagi danih pristojnosti v javnosti ustvarilo pričakovanje, ki ga komisija ne more izpolniti. Smo v nekakšni vmesni situaciji in tudi na razpotju, kjer se moramo odločiti, ali želimo komisijo, ki bo psevdo organ pregona, čemur ne jaz ne predsednik komisije nisva naklonjena, ali pa se zavemo, da je resnično poslanstvo tega organa krepitev integritete, transparentnosti, zavedanja tega med političnimi in javnimi funkcionarji ter nosilci javnih funkcij v državi. Slednje je to, čemur sem jaz naklonjena."

Veliko ste se v teh prvih mesecih ukvarjali tudi s spodbujanjem sovraštva v javnem diskurzu in nasilja.

"Predsednik vlade je pred dobrim mesecem dni napovedal in ustanovili smo že posebno medresorsko delovno skupino, ki bo na celovit način, s celovitim pristopom analizirala ključne vidike boja proti sovražnemu govoru, ki mora biti, to zmeraj poudarjam, osredotočen predvsem na polje vzgoje in izobraževanja. Mlajše generacije moramo vzgajati v vrednotah in razumevanju, da je lahko sovražni govor ne le neprijeten, ampak nevaren, saj lahko in pogosto tudi vodi do nasilnih dejanj. Kazenskopravni odgovor je res ultima ratio, niso vse oblike sovražnega govora na tej stopnji, da bi bile primerne za inkriminacijo in kazenski pregon, zlasti z vidika spoštovanja načela sorazmernosti. Pri sovražnem govoru zmeraj tehtamo več pravic. Na eni strani pravico do svobode govora, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Na drugi strani pa pravico ljudi, da so zaščiteni pred sovražnostjo, nasiljem. Ves čas je zato treba iskati to sorazmerje. Moje načelo je, da so res zgolj tiste najbolj zavržne pojavne oblike, ki bi lahko vodile do nasilja, pridržane za kazenskopravno obravnavo. Smo pa v vladi na mojo pobudo sprejeli predlog spremembe kazenskega zakonika, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi. S to spremembo v kazensko zakonodajo uvajamo tako imenovani 'zločin iz sovraštva' (hate crime) - nagib sovraštva iz katerihkoli osebnih okoliščin oškodovanca - kot obvezno oteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni. Povedano preprosto: vsa kazniva dejanja, ki so storjena iz takšnega sovražnega, diskriminatornega nagiba, se morajo kaznovati strožje."

Kakšni so odnosi v vladi? Kako premier vodi vlado, je avtoritativen?

"Razmere v koaliciji so generalno dobre, seveda pa imamo, kot je normalno v takšnih 'organizacijah', različne poglede. Vendar pa predsednik vlade vodi odprt demokratičen dialog. Seje vlade so dolge, saj veliko razpravljamo, si izmenjujemo stališče, si med seboj tudi pomagamo, da iščemo najboljše rešitve. Predsednika vlade zelo cenim kot dobrega stratega, voditelja, menedžerja, se pa vsi, kot se vsak v novi vlogi, tudi učimo."

V zadnjem času se več govori tudi o morebitnem zbliževanju Svobode in NSi. Slednja, ki se po seriji porazov distancira od Janeza Janše, naj bi bila rezervno kolo v primeru, da bi se odnosi s SD in Levico zaostrovali. Kaj menite?

"Tega ne želim komentirati, v vsaki vladi, v vsakem mandatu se pojavljajo teorije o možnih rekonstrukcijah. S tem se ne ukvarjam, za zdaj bi ocenila, da so razmere v koaliciji kljub občasnim napetostim stabilne, da imamo dobro sinergijo."

Lahko SD in Levica, obe stranki sta parlamentarne volitve končali s slabim izplenom, v vladi z izrazito močno vladajočo stranko popravijo svojo politično kondicijo, ratinge?

"Pri SD smo to na neki način pokazali ravno pri nedavnih lokalnih volitvah. Mislim, da smo si z rezultatom lokalnih volitev kar nekoliko opomogli od slabšega rezultata na parlamentarnih volitvah. Dobili smo 14 županov, kar je res velik uspeh, trije so v mestnih občinah, precej je mestnih in občinskih svetnikov. Verjamem, da lahko SD znotraj te vlade uresničuje tudi svoj program, ne nazadnje je velik del našega programa prelit v koalicijski sporazum. To je dobro in lahko delamo na izpolnjevanju zavez, ki smo jih dali svojim volivcem."

Za podpredsednico SD niste bili izvoljeni. Ste plačali ceno za slabše rezultate na parlamentarnih volitvah?

"Na to ne gledam tako. Še vedno sem kot ministrica po svoji funkciji članica predsedstva SD, tako da sodelujem pri pomembnejših odločitvah stranke, kar mi koristi tudi pri mojem delu. Bilo pa je naporno izvajati tako funkcijo ministrice kot funkcijo podpredsednice in se mi zdi povsem dobrodošlo, da se zdaj lahko osredotočim zgolj na ministrovanje."

Zakaj Milanu Brglezu ni uspelo priti blizu drugemu krogu predsedniških volitev?

"To je vprašanje, na katero odgovarjajo volivci. Milan Brglez, ki ga sama izjemno cenim in sem ga tudi podprla v prvem krogu, je stopil v kampanjo precej kasneje, to se zagotovo pozna. Oba kandidata, ki sta kasneje bila v drugem krogu, sta kampanjo vodila že nekaj mesecev. Verjamem, da je bil to eden ključnih razlogov."

Bi se SD in Levica v perspektivi morali združiti, povezati v levi blok?

"Mislim, da bi se bilo vsekakor smiselno pogovarjati o še tesnejšem sodelovanju. Druži nas veliko programskih izhodišč in vsebin. Imamo veliko stičnih točk. Imamo pa tudi nekaj razlik. Niso pa te razlike takšne, da sodelovanja ne bi mogli okrepiti. V kakšni organizacijski obliki, pa je vprašanje časa."